Zeleni Jurij

Spevoples ob 95-letnici ŽKUD Tine Rožanc

V soboto, 5. decembra 2015, bo Linhartova dvorana Cankarjevega doma ob 18.00 uri gostila spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih, ki bo v tokratni izvedbi počastil 95. obletnico delovanja Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. Ob tej častitljivi priložnosti bodo nastopile vse sekcije društva: tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, vokalno-instrumentalni skupini Klapa Lavanda in Katanija ter Mešani pevski zbor Tine Rožanc. Na odru se jim bodo pridružili tudi gostje, in sicer Mešani pevski zbor Cantemus ter solista Karin Možina in Gregor Volk.

V Železničarsko-kulturno umetniškem društvu (ŽKUD) Tine Rožanc danes deluje kar 5 sekcij z raznolikim programom: Folklorna skupina Tine Rožanc (znotraj katere delujejo otroška, mladinska in veteranska folklorna skupina), mešani pevski zbor Tine Rožanc, Likovno društvo Tine Rožanc in vokalno-instrumentalni skupini Klapa Lavanda in Katanija, ki ohranjata oz. poustvarjata ljudsko izročilo nekdanjih jugoslovanskih narodov in narodnosti.

 

Vse omenjene sekcije bodo v čast 95-letnici društva združile moči in se skupaj z gosti predstavile v spevoplesu Zeleni Jurij, muzikalu po ljudskih motivih, ki združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma se bo tako predstavilo več kot 150 nastopajočih, ki želijo s sožitjem izvirnih virov (plesnih, pevskih, glasbenih, glasbilnih, oblačilnih), sodobnih idej in različnih zvrsti širšemu občinstvu predstaviti ljudsko izročilo v srčni in prisrčni obliki.

 

Osrednji lik dogajanja v muzikalu je Zeleni Jurij (igral in pel ga bo Gregor Volk), v izročilu imenovan tudi kot Šenturij, Jurek, Jarilo, Vestnik itd., ki je v Sloveniji poznan predvsem kot prinašalec pomladi, njegova krožna pot pa biva in potuje med letnimi časi. Njegova osrednja zgodba, v kateri spoznamo nesojeno ljubezen in sorodno dušo Maro (Karin Možina), bo na odru Linhartove dvorane vpeta v različne plesne postavitve in glasbene medigre, občasno z zborovsko nadgradnjo.

 

Vstopnice so že na voljo na blagajni Cankarjevega doma, na spletnem mestu Cankarjevega doma ter na Petrolu.

 

 

 

Korenine Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc segajo v leto 1911, ko je Zveza jugoslovanskih železničarjev ustanovila svoj pevski odsek. Leta 1920 je bilo na pobudo nacionalno zavednih in revolucionarno usmerjenih železničarjev ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Sloga. S pevskim zborom, plesnim orkestrom, godbo na pihala, glasbeno šolo ter drugim prosvetnim delovanjem je takrat postavilo temelje množične delavske kulture na širšem ljubljanskem območju. Med obema vojnama se je s svojo narodno ljubiteljsko funkcijo najbolj razmahnila glasbena dejavnost, med drugo svetovno vojno pa je delo društva nekoliko zamrlo. V osvobojeni Ljubljani se je društveno življenje ponovno razvilo in takrat se je društvo preimenovalo po železničarju in narodnem heroju Tinetu Rožancu. ŽKUD Tine Rožanc je tako eno največjih in najstarejših kulturnih društev v Sloveniji, ki se neprestano razvija, krepi in dosega uspehe.

 

Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje ŽKUD Tine Rožanc. Tako že 66 let predstavlja slovensko ljudsko izročilo po Sloveniji, Evropi in drugod po svetu ter združuje glasbenike in plesalce vseh generacij, ki so razdeljeni v tri ločene skupine – otroško, mladinsko in veteransko. V repertoarju se najdejo ljudski plesi iz vseh slovenskih pokrajin, s katerimi se predstavlja na številnih nastopih doma in v tujini.

Spada med največje in najbolj kakovostne folklorne skupine, za delovanje pa je prejela že mnogo nacionalnih priznanj in strokovnih nagrad. S svojim kakovostnim programom je tudi reden gost državnih folklornih srečanj.

 

Mešani pevski zbor Tine Rožanc je bil ustanovljen daljnega leta 1911 v Trstu, kjer je bil takratni sedež Zveze Jugoslovanskih železničarjev. Sprva je deloval kot moški pevski zbor. Leta 1919 so železničarji v Ljubljani ustanovili prosvetno društvo Sloga in tja prestavili sedež zbora. Nekaj let kasneje so se moškim pridružili ženski glasovi, nastal je mešani pevski zbor in v tej obliki ostal vse do danes.
Zbor je v 104 letih svojega delovanja nastopal doma in širom po Evropi. V svojem repertoarju ima tako priredbe slovenskih ljudskih in umetnih pesmi kakor tudi skladbe drugih narodov. Kot edini železničarski pevski zbor v Sloveniji se vsaka tri leta udeleži festivala železničarskih zborov v eni od evropskih držav.

 

Vokalno-instrumentalna skupina Katanija pri ustvarjanju že od leta 2003 vodi želja po obujanju ljudskega glasbenega izročila Slovenije in Balkana. Katanija (kar je v staroslovanskem jeziku izraz za konjenico) se pod okriljem ŽKUD Tine Rožanc razvija izključno iz veselja in navdušenja nad ustvarjanjem lastnih aranžmajev ljudskih pesmi s področja Slovenije in Balkanskega polotoka. Člani zasedbe s svojim zagonom vedno znova odkrivajo nove načine, kako iz pesmi izvabiti bodisi veselje bodisi žalost. Na svojih nastopih privabljajo publiko s svojo energijo, ki jo z največjim veseljem delijo s poslušalci.

 

Klapa Lavanda je leta 1995 začela z delovanjem v okviru pevskega zbora Tine Rožanc kot skupina zanesnjakov, ki je navkljub političnim spremembam na Balkanu nadaljevala del tradicije nekdanje skupne kulture, od leta 2001 naprej pa deluje v društvu kot samostojna sekcija. Člani skupine izvajajo predvsem dalmatinske narodne pesmi, vendar jim tudi slovenske ljudske pesmi niso neznane. Ker imajo poleg kitar tudi dve mandolini, so priredbe slovenskih pesmi nadvse zanimive, dalmatinske narodne pesmi pa seveda zvenijo pristno. Tudi vokalno je skupina zelo zanimiva, saj pri večini pesmi lahko slišimo štiriglasno petje. Predstavljajo se poslušalcem širom po Sloveniji, preizkusili pa so se tudi v tujini, in sicer tam, od koder izvira ta glasba – v Dalmaciji.

 

 

Grega Volk in Karin Možina, ki bosta na koncertu nastopila v solističnih vlogah, sta mlada slovenska glasbenika, pevca in člana številnih vidnih glasbenih zasedb (med drugimi Volk Folk, Sounds of Slovenia in Krog oziroma Perpetuum Jazzile in Bassless).

 

Dodatne informacije:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*