Pri dobri kapljici

Te dni, ko na mesto že seda megla in se lepi na nas, se je očarljivo podati na skorajšnji konec Stare Ljubljane ter najti košček jesenskega sonca na prelepem delu starega mesta: na Gornjem trgu. Nedaleč stran od nekoč slovitega in danes, žal že skoraj pozabljenega Amerikanca, sta Ines Markič in David Šinigoj odprla majhno, žlahtno vinoteko Balthazar, kjer “zajle” nosijo le izjemno dobra vina. K Balthazarju se je prav lepo podati pred Martinovim, ki se praznuje 11. novembra po vsej Evropi. V Sloveniji in na Hrvaškem ga praznujemo predvsem kot praznik vina. Na ta dan se nečisti mošt ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Ob praznovanju potekajo vsepovsod v vinorodnih predelih velike pojedine, ob katerih se prileže kozarec izjemne kapljice. Tako se lahko predate izjemno izbranim okusom, ki vas popeljejo vse do bibličnega modreca Balthazarja, babilonskega kralja ali preprosto do vinske steklenice.

Lublana: Kako vama je uspelo tako prijetno ujeti žlahtne kapljice v stare zidove ene izmed mestnih hiš Gornjega trga?

David Šinigoj: S prijateljico Ines Markič sva se odločila, da bi odprla vinoteko. Opremila sva vse sama, z majhnimi finančnimi vložki. Sam sem položil laminat, naredil mize, napeljal »zajle«, na katerih zdaj slonijo vina. Potem sva začela zbirat vinarje. Ines ima pri tem levji delež, saj je v tem poslu že dalj časa. Šla sva do vinarjev in jim povedala, da odpiramo novo trgovino v Stari Ljubljani in seveda, če jih zanima.

Lublana: In so vinarji z veseljem odprli svoje kleti?

David Šinigoj: Vsi kar čakajo, da se kaj odpre, saj so danes težki časi za vse. Vina je preveč. Velika kunkurenca je na tujem. Uvožena vina so vedno cenejša, ker so naši vinarji tako majhni za svetovne razmere, da morajo biti dražji. Sama predelava vina zahteva določena materialna sredstva, določene pogoje, stroje. In to vedno stane, ne glede na to, koliko imaš trt. Če jih imaš malo, je potem vse skupaj zelo drago.

Lublana: Pa so naši vinarji res tako majhni in dragoceni?

David Šinigoj: Pri nas so v glavnem sami majhni vinarji in redko kdo naredi več kot 100 000 steklenic. S takimi majhnimi količinami ne morejo potem na velik trg. Tako prodajajo bolj po partizansko, malo tu in malo tam. Po drugi strani pa so za potrošnike dobri časi. Kvaliteta vin je dobra. Težko je dobit slabo vino.

Lublana: In kako si se»znašel« v svetu dobrih vin?

David Šinigoj: Slučajno sem šel na tečaj za somiljeja. Ljubiteljsko sem z vini zelo povezan, saj sem delal somiljejske tečaje v Italiji in sem takrat prišel v stik predvsem z italijanskimi vini ter s časom dobil dejanski občutek, koliko je vredno in kaj je kaj vredno.

Lublana: So italijanska vina zelo drugačna kot slovenska?

David Šinigoj: Italijanska vina so drugačna. Kvaliteta je zelo povezana s proizvajalcem. Četudi proizvajalec dela zelo kvalitetna vina in manj kvalitetna. Odvisno, komu je vino namenjeno. V naši trgovini imamo res samo dobra vina. Poceni vina so v tujini cenejša kot pri nas. V Italiji dobiš namizno vino že za deset evrov, medtem ko so vrhunska vina v Italiji res dražja.

Lublana: Lahko rečeš, da je dobro in pametno kupovat dobra vina pri vas, na splošno v Sloveniji?

David Šinigoj: Dobre steklenice vina je pri nas dobro kupovat. Je pa prozvodnjo težko primerjat. Pri nas so drugi pogoji, vse je drugače. Brici se zelo zgledujejo zlasti po Furlaniji. Italijanska brda so praktično isti teritorij kot slovenska, pa vendar slovenska brda vseeno le malo zaostajajo za italijanskimi brdi. Pozna se deset, dvajset let prednosti. Italijani niso imeli vedno dobrih vin. Imajo jih zadnjih trideset let, štirideset. Mi pa jih imamo dobrih dvajset let.

Lublana: In v Balthazarju lahko dobimo vrhunska vina vse Slovenije?

David Šinigoj: Naša vina so v glavnem iz zahodne Slovenije, saj se največ proda prav teh vin. Je pa prodaja teh vin zelo povezana z italijanizacijo kuhinje v Ljubljani, saj smo vse bolj navajeni italijanskih okusov. Tako zelo težko prodaš štajerska vina.

Lublana: In lahko rečeš, katera vina so boljša, primorska ali štajerska?

David Šinigoj: Težko je reči, katera vina so boljša. Načeloma so bila bela vina bolj štajerska in imajo še sedaj lepe kisline. Na žalost pri nas nismo vajeni kuhinje, kjer gredo bela vina lepo skupaj s hrano. Načeloma velja, če v krompir, ali v kateokoli hrano dodaš malo paprike, gre že Štajerc zraven. Pri italijanski kuhinji pa paprike ne uporabljaš. Primorska vina imajo dosti lepšo mineralnost, visok alkohol, tako, da je vino uravnoteženo in so dobra. Štajerci bi lahko delali krasna vina. Pri nas prodajamo lepe sauvignone in rizlinge. Predvsem jih je dobro imeti za vse Nemce ter nemško govoreče in pa za vse tiste, ki prihajajo iz področij, kjer je bila ali je nemška šola. Zelo se zanimajo za Gold traminerje, renske rizlinge. Radovedni so, kakšna so ta vina pri nas.

Lublana: Je lahko prepričati kupce v nakup dobrega vina?

David Šinigoj: Lahko rečem, da kupcu, ki pride, lahko prodam, kar hočem, kar si zapičim v glavo.

Lublana: Občasno pri vas organizirate tudi posebne dogodke, kjer združujete umetnost in vino?

David Šinigoj: Imamo res tudi posebne dogodke, ki pa so vse prej kot zelo načrtovani. Trenutno razstavlja v naših prostorih grafični oblikovalec Jani Bavčer. Tako pridejo ljudje po deveti uri zvečer, da se družijo in pijejo vina po trgovinskih cenah. Z namenom, da se kdaj vrnejo po kakšno steklenico. Sicer pa na eni sami steklenici ne zaslužiš.

 Lublana: Kakšno vidita prihodnost Balthazarja?

David Šinigoj: Razmišljava, da bi odprla še enega Balthazarja nekje v centru Ljubljane. Želiva si vse več dela na terenu, v restavracijah.

Lublana: Se ti ne zdi, da se Gornji trg vse bolj oživlja, da postaja vse bolj približek temu, kar je bil v osemdesetih, devetdesetih?

David Šinigoj: Začelo se je z Repete, potem se je odprla še odlična pekarna Osmica. Oba sta pripomogla spet k ponovni prepoznavnosti Gornjega trga. V devetdesetih je bilo tukaj ogromno ljudi, saj sta Klementina in Pri Amerikancu dodobra zabeležila ta okoliš. Danes se mi zdi, da Cafe Kolaž povleče ljudi s svojimi posebnimi mizami in jih potegne tudi malo višje. Drugače je s Špajzo in Taverno Tatjano ter s Sex shopom. Špajza ima vedno veliko klientele, predvsem tujcev in turistov. Tatjana ima izjemno klientelo. meddrugim tudi ljubljanskega župana, ki mimogrede naredi veliko za naš razvoj, saj nas vse bolj spodbuja k razvoju Gornjega trga. Nenazadnje imamo lahko po njegovi zaslugi zunaj mize.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*