Lutke 2014

Pred nami je 12. MEDNARODNI FESTIVAL LUTKE 2014, ki bo v organizaciji Lutkovnega gledališča Ljubljana potekal vse od 12. do 16. septembra 2014, na različnih prizoriščih Lutkovnega gledališča Ljubljana (Veliki oder, Mali oder, Oder pod zvezdami, Šentjakobski oder, Kulturnica in Tunel), v Kinu Šiška, Stari mestni elektrarni, Kinodvoru, Botaničnem vrtu in Bežigrajski galeriji. Komaj čakamo na bogato bero raznoraznih predstav, iz vseh koncev in krajev sveta, ki imajo en sam fokus in cilj, da prikažejo lutko v vsej svoji razsežnosti. Tako nas bo v teh dneh razsvetlilo in obogatilo ter zanimiralo 27 predstav, 4 razstave, 2 mojstrski delavnici, 2 koncerta, 2 stop-motion lutkovna filma. V Ljubljani imamo možnost spoznati umetnost gostujočih umetnikov iz 15 držav: Velike Britanije, Rusije, Španije, Izraela, Češke, Nemčije, Francije, Estonije, Nizozemske, Italije, Finske, Portugalske, Amerike in Norveške, Škotske in Slovenije. Ajdo Ross, umetniško vodjo Lutkovnega gledališča Ljubljana ter umetniško vodjo festivala sem ujela med pripravami na ta veliki in v Ljubljani najlepši festival, ki združuje lutke, animacijo, film, glasbo, mlade in stare. Publika festivala bo letos z raznih kotov in krajev dobila dober odgovor na vprašanje KAJ VSE JE LAHKO LUTKA? 

Lublana: Pred vami in nami je možnost za ogled 27 nenavadnih, drznih, provokativnih in navdihujočih predstav tako iz širne Evrope, kot Rusije, ZDA, Izraela?

Ajda Ross: Lani 21 predstav, približno 40 dogodkov Letos 27 predstav, 60 dogodkov. Izbrala sem 27 najboljših lutkovnih predstav, ki so se do konca decembra prijavile na poziv ali pa sem si jih v preteklih dveh letih ogledala na referenčnih lutkovnih festivalih kot so: Festival Mondial des Théâtres de Marionnettes v Charleville-Mézières (Francija), Manipulate v Edinburgu (Škotska), Mednarodni festival lutkovnih gledališč v Jeruzalemu (Izrael), Festival of Wonder v Silkeborgu (Danska), Mateřinka v Liberecu (Češka), Festival Divadla Drak v Hradec Králové (Češka), Festival Fidena Bochum … Festival se je v zadnjem obdobju prekonstuiral. Izbor predstav je prejšnja leta pripravilo največkrat tričlansko selektorsko telo, formirano za vsak festival posebej, po principu odprtega poziva in ogledu dvdjev. Jasno je, da ima ogled predstave v živo kar precej prednosti. Predvsem se ob ogledu v živo začuti tudi resnična atmosfera predstave, tehnična kakovost in odziv občinstva na predstavo. Tudi letos smo izvedli odprti poziv in lahko rečem, da prepoznavnost in referenčnost našega festivala vedno večja, saj se je število prijavljenih prejšnja leta vrtelo okrog števila 60, na LUTKE 2012 se jih je prijavilo približno 140, letos pa smo prejeli več kot 280 prijav.

Lublana: Kaj vse bo prinesel festival v deževno Ljubljano, kako vse jo boste popestrili?

Ajda Ross: Na festivalu bodo predstavljene sveže, kakovostne in raznovrstne predstave lutkovnega gledališča, gledališča objekta in vizualnega gledališča, ustvarjenje na stičišču tradicionalnih lutkovnih znanj in raziskovanju lutkovnega medija, ki razširja referenčni prostor lutke ter potrjujejo neskončne in neslutene možnosti njenega izraza, preverjajo mejne lutkovne prakse ter ponujajo raznovrstne vizualne izraze. Predstave so namenjene otrokom, mladim in odraslim. Festival bodo popestrile različne razstave, obfestivalske aktivnosti, mojstrske delavnice, razstave in ulične akcije.

Lublana: Kaj vse je lahko danes lutka?

Ajda Ross: Lutka je lahko zgolj svetlobno telo, kot na primer v predstavi Luftballet slovenskega ustvarjalca Vlada G. Repnika, kjer gre za popolno odsotnost zgodbe, odsotnost scenografije, igralca-animatorja. Glavno vlogo v predstavi prevzame 58 računalniško krmiljenih luči oz. gled. reflektorjev, ki plešejo svetlobo in z dihanjem ustvarjajo glasbo kot pravi Repnik. Na tem mestu bi izpostavila tudi predstavo Mr. Carmen – kultne neodvisne umetniške skupine Akhe iz St. Peterburga v režiji Yane Tumine, ki s svojimi predstavami gledališče absurda resnično pripeljejo na skrajni rob. Gledališko resničnost gradijo z animacijo teksta, oz. besede, v tem primeru imena Karmen. Z besedo ravnajo kot s predmetom. Označujejo jih kot gledališče, ki predmetom animacije (v tem primeru je najbolj izpostavljeno) ime ustvarijo dušo. Navdihuje jih avandgarda in elementi nemega filma. Predstave ustvarjajo z minimalističnimi predmeti, predvsem pa s skromnimi sredstvi. Prav gotovo predstava, ki bo sprožala različne odzive. Nekaterim bo blizu, drugim bo sprožala jezo, različna podvprašanja …

 Lublana: Katere bi v svojem pristopu še zlasti izpostavila?

Ajda Ross: Npr. živa lutka v predstavi angleške skupine Blind Summit The Table (Miza). Bunarku lutka s kartonasto glavo, s katero upravljajo trije animatorji (Bunraku pomeni: eden animira glavo in roko, drugi telo in drugo roko, tretji noge). Je tako prepričljiva, s tako močno željo živeti, da imamo občutek, da živi popolnoma neodvisno življenje. Izvrstna lutkovna predstava – na nek način disertacija o lutkarstvu. Neke vrste stand-up komedija, improvizacija, ko namizni filozof Mojzes razlaga, kakšna je narava lutkarstva, se vsake toliko časa spre s svojimi lutkarji, razkazuje svoje plesno znanje … Kot zanimivost: skupina, predvsem Nick Barnes in Mark Down sta znana po režiji atraktivnih lutkovnih vložkih na slovesnosti ob začetku olimpijskih iger leta 2012 v Londonu. Tako sem izpostavila tri skrajne predstave – na eni strani torej popolna odsotnost animatorja, na drugi strani animacija besede, v tretjem primeru lutka s tako močno željo živeti, da je za hipec celo videti, da živi že skorajda svoje življenje.

Lublana: Predvsem je LUTKE 2014 priložnost, da se seznanimo, kaj vse se na svetu, vse okoli nas dogaja: popolnoma novi trendi, nove tehnike, raziskovanja na področju lutk in lutkovnega gledališča. Kaj vse bi še izpostavila?

Ajda Ross: Znova izpostavim dve predstavi: Hotel de Rive – Figuren Theater Tubingen (Frank Soehnle): poetična predstava, ki izvrstno preplete zvoke, podobe, lutke, vzdušja, gib in razkriva življenje oz. bolj neke občutke, razmišljanja iz obdobja švicarskega surrealističnega umetnika 20. stoletja, slikarja, kiparja, grafika Alberta Giacomettija. Med letoma 1942 in 1945 je stanoval v skromni sobi v Hôtelu de Rive v Ženevi, ki mu je obenem služila za atelje. Dneve in dneve je skušal ustvarjati skulpture, a vse, kar mu je uspelo narediti, so bile majcene, miniaturne figure, ki kot marionete zaživijo v tej izvrstni lutkovni predstavi, zasnovani na štirih njegovih surrealističnih besedilih. V bistvu je to na nek način predstava o različnih zaznavanjih časa. Tukaj je še ena izrazito vizualna predstava Miniaturni Akteon – TJPja alzaškega nacionalnega dramskega središča iz Strasbourga v režiji njihovega direktorja Renuada Herbina. Znova predstava, ki enakovredno prepleta lutkovne, igralske, plesne, zvočne in likovne elemente. Navdihuje jo grški mit Ovidovih Metamorfoz.

Lublana: Lutke se izrazito rade lotevajo tudi političnih in gospodarskih tem, perečih tem, kaj vse bomo lahko videli na tem področju?

Ajda Ross: Izrazito družbeno angažirana je predstava Saga, ameriške skupine Wakka Wakka, ki je prav za predstavo Saga, ki združuje mednarodno zasedbo lutkarjev iz Islandije, Norveške, Irske in Amerike, prejela prestižno nagrado Drama Desk 2013. Prejeli so posebno nagrado za sofisticirano lutkovno gledališče, ki navdušuje z inteligenco, domišljijo in resno obravnavo pomembnih tematik današnjega časa. Predstava v središče postavlja gospodarsko krizo v Islandiji. Gre za propad očeta Gunnarja – ko se sesuje Islandsko gospodarstvo, se sesuje tudi njegovo življenje. Zapusti ga družina, banka mu zapleni hišo in avto, bankrotira. Se bo v njem prebudila starodavna skandinavska sila po krvi in maščevanju? Še ena predstava, ki bi jo na tem mestu izpostavila je Kozlova Pesem – Le Chant du Bouc, francoske skupine A. Njihove predstave predvsem odlikujejo raziskovanje odnosa med igralcem in animiranim predmetom, ter dialogom med odrom in občinstvom. V ospredju so aktualne socialne, krute, politične teme, ki jih obravnavajo na tragikomičen, burlesken a hkrati tudi poetičen način. Takšna je tudi Kozlova pesem v briljantni izvedbi treh igralcev ob živi glasbi, na nek način kruta, a izredno humorna predstava o rasizmu, sovraštvu med sosedi …

Lublana: Mednarodna koprodukcija edinstvene predstave Krabat, ki me je v knjižni obliki navdihovala vse moje otroštvo, prav vse do današnjih, je eden od vrhuncev vaše sezone. Premiero bo doživela prav na festivalu. Kako ste jo ustvarjali in kakšna bo oblika te čarobne zgodbe in s čim vse nas bo začarala?

Ajda Ross: Krabat je pretresljiva glasbeno-gledališka predstava o prijateljstvu in ljubezni, v kateri s pomočjo glasbenikov, igralcev in lutk na odru zaživi čarobni svet črnega mlina. Predstava je nastala po literarni predlogi klasične mladinske knjige Krabat nemškega pisatelja Otfrieda Preusslerja. Odrska priredba zgodbo o Krabatu prikaže skrčeno in skozi ključne situacije v romanu, pri tem pa se osredotoči na kontrastne motive ljubezni in sovraštva, izdaje in zaupanja, poguma in strahopetnosti. V predstavi se enakovredno prepletajo animacija, igra, video in v živo izvajana glasba. Predstava poskuša zajeti magičnost in napetost zgodbe ter vzpostaviti gledališki dogodek, katerega atmosfero enakovredno sooblikujejo vsi omenjeni odrski elementi. Uprizoritev sledi Preusslerjevim motivom, a obenem velik poudarek namenja gledališkemu jeziku, spajanju videnega in slišanega ter simbolnim pomenom posameznih podob, glasbil in zvokov.

Lublana: Svetovna premiera Krabat bo preplet slovenske lutkovne scene z nizozemsko, oziroma ljubljanska epopeja se bo pomešala z amsterdamsko, kako vam je uspel ta zanimiv splet?

Ajda Ross: Pri predstavi Krabat svoje umetniške in producentske moči združujemo Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj iz Slovenije, ter Ulrike Quade Company in Stichting Oorkaan Amsterdam iz Nizozemske. Predpriprave na predstavo Krabat so se začele že v začetku leta 2012, ko je nizozemska režiserka, mednarodno uveljavljena lutkovna ustvarjalka Ulrike Quade (slovenski javnosti poznana predvsem kot avtorica in izvajalka zmagovalne predstave Pisatelj/The Writer na festivalu LUTKE 2010) k sodelovanju povabila enega najuspešnejših in mednarodno priznanih slovenskih lutkovnih režiserjev in vizualnih umetnikov Silvana Omerzuja, poznanega predvsem po izčiščenem in asketskem lutkovnem jeziku.
Predstava bo svojo svetovno premiero doživela kot otvoritvena predstava festivala LUTKE 2014.

Lublana: Poklonili pa se boste tudi filmu, na kakšen način?

Ajda Ross: Dve predstavi sta neke vrste hommage filmski zgodovini. Zadnji trik Georgesa Meliesa je navdahnilo fascinantno življenje kinematografskega pionirja, njegovi triki in čarodejstva, ki so navdihovala tudi druge ustvarjalce. V odlični izvedbi Gledališča Drak iz Češke, v režiji enega najbolj perspektivnih čeških ustvarjalcev Jiri Havelke. Tu je tudi predstava Klik, ki je svojevrsten poklon velikanom nemega filma Meliesu, Busterju Keatonu in Charliju Chaplinu. Predstava z miniaturnimi marionetami, ki si jo lahko ogledate v majhnem potujočem kinu. Predstava, ki nam omogoča nostalgičen skok v črno-beli svet. Naj še izpostavim zanimivo lutkovno inštalacijo: Ti si lutka oz. Titeretu. Gre za 5 gigantskih rok iz jekla in lesa, ki udeležencem omogoča, da so del lutkine roke oz. njenega mehanizma. Roke, ki jih animiramo skozi igre ravnotežja, natančnosti in mehanizma. Lutka v filmu V okviru spremljevalnega programa Lutke na filmskem platnu, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Kinodvorom v okviru praznovanja . V času festivala bo na ogled tudi razstava skic, storyboarda, scenografije, rekvizitov in lutk Špele Čadež iz njenega najnovejšega animiranega filma Boles (2013), ki prejema številne nagrade po vsem svetu. V času festivala bo organizirano tudi srečanje umetniških direktorjev in selektorjev pomembnejših evropskih lutkovnih festivalov.

Lublana: Predstave se bodo odvijale na različnih lokacijah v Ljubljani, katero bi še posebej izpostavila?

Ajda Ross: Festival se bo odvijal na vseh prizoriščih Lutkovnega gledališča Ljubljana (Mali oder, Veliki oder, Oder pod zvezdami, Tunel, Šentjakobski oder), pestro bo na ploščadi pred gledališčem, kjer bodo obiskovalci lahko postali lutkinega mehanizma – v petih gigantskih rokah iz jekla in lesa bodo s pomočjo svojega telesa oziroma skozi igre ravnotežja in natančnosti postali animatorji v interaktivni inštalaciji Ti si lutka. Živahno bo tudi po hodnikih in preddverju LGL, kjer bomo lahko kukali v magične škatle Pavla Macka, navdahnjene iz različnih zgodb lit. svetovne klasike (Don Kihot, Anderssenov Vžigalnik …), v slikarijah slavnih slikarjev (Picasso: Guernica, Cezannovi Igralci kart, Chagallova slika Jaz in moja vas …) ter iz različnih dogodkov našega vsakdanjega življenja. Malce bolj erotično obarvane in žgečkljive bodo škatle iz predstave Mironescópio: The Love Machine (Mironescópio: Ljubezenski stroj) v nočnih urah v preddverju Odra pod zvezdami. Poleg dogajanja v našem gledališču bodo lutke zaživele tudi v Klubu Daktari, Kinu Šiška in Kinodvoru, prav posebej pa bi izpostavila še Staro mestno elektrano, kamor se zaradi tehničnih zahtevnosti seli predstava Miniaturni Akteon.

Lublana: Delavnice so namenjane tako odraslim kot otrokom, kaj vse ponujajo?

Ajda Ross: Pripravljamo dve strokovni delavnici: eno v okviru evropskega projekta EPKE z naslovom Za platnom: Sence in senčno gledališče, enega največjih mojstrov gledališča senc Fabrizia Montecchija, ki s svetovno znanimi predstavami Teatra Gioco Vita iz Italije že vrsto let odkriva in razvija senčno gledališče. Na delavnici bodo udeleženci skozi raziskovanje telesa, senc, silhuet in digitalnih podob spoznavali in raziskovali svet sodobnega senčnega gledališča v povezavi z novodobnimi vizualnimi mediji in tehnologijami.
Druga delavnica je v resnici Seminar sodobnih scenskih umetnosti: Animirane forme, ki nastaja v sodelovanju z zavodom Maska Ljubljana. Seminar je namenjen piscem, ustvarjalcem, producentom, kuratorjem in nasploh razmišljujočemu občinstvu s področja scenskih umetnosti, ne glede na njihovo starost. Njegov cilj je povečati sposobnosti analitičnega in kritičnega mišljenja scenskih umetnosti. Seminaristi si bodo v času festivala lahko brezplačno ogledali izbrane festivalske predstave in jih pod vodstvom mentorjev na internih delavnicah podrobno analizirali, pripravljali bodo festivalski spletni časopis, sodelovali pri pogovorih z umetniki in avtorji predstav ter poslušali predavanje gostujočega profesorja Didiera Plassarda iz Francije.
Tretja delavnica je namenjena otrokom od 9. leta dalje, staršem, učiteljem, lutkarjem … Po predstavi Helmska legenda – Polna luna bo izraelska lutkovna ustvarjalka Galia Levy-Grad otroke in odrasle popeljala na čarobno ustvarjalno popotovanje izdelovanja lutk iz papirja v origami in pop-up knjižni tehniki.

Lublana: Po mestu vidimo nove grafične podobe, avtobuse krasijo izjemna bitja, pa tudi plakati LUTKE 2014, kdo so ustvarjalci?

Ajda Ross: Grafično podporo LGL v letošnji sezoni soustvarjata umetnici Milanka Fabjančič in TejaIdeja. Ustvarili sta Ogrca, našo sezonsko pošast, ki bo obiskovalce skozi različne zgodbe spremljala skozi celo sezono in tudi na različne načine krasila mesto. Festival Lutke, katerega podoba se prav tako zliva s siceršnjo podobo gledališča, so ustvarili v studio IlovarStritar. V času festivala bodo številne izložbe lokalov in trgovin v mestu opremljale lutke hrvaškega umetnika Saše Jantoleka, ki bodo opozarjale na mednarodni festival LUTKE, ki bo za pet dni Ljubljano spremenil v lutkovno prestolnico.

Lublana: Kje pa so tvoji najljubši kotički Ljubljane, ki bi jih še rada zaznamovala, odkrila skozi Lutke?

Ajda Ross: Ena takšnih zanimivih lokacij je prav gotovo Ljubljanski grad, kjer bomo še letos v poklon našim velikim lutkarskim umetnikom in imenitni, več kot stoletje dolgi tradiciji odprli prvi Lutkovni muzej v Sloveniji s programom za obiskovalce vseh starost. Od nekdaj so me navdihovale vietnamske vodne lutke in reka Ljubljanica je prav gotovo takšna lokacija, kjer bi lahko zaživelo vodno lutkovno gledališče.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*