Katera pa je vaša najljubša knjižnica?

Radi brskate po knjižnicah in odkrivate nove in stare knjige, oguljene platnice in orumenele strani? Ste poleteli v svet besed kot Poletavec? Sama sem od nekdaj knjižni molj in knjižnice so zame vedno znova in znova neodkrite, skrivnostne sobane, z neštetimi skrivnimi zakladi. Nekoč sem tekmovala sama s sabo in z drugimi, koliko knjig preberem, odnesem iz knjižnice. Danes je  na razpolago toliko knjig, da si ne moremo privoščiti kot legendarni Voltaire, da bi prebrali vse do zadnje pike, je pa kdaj zanimivo spustiti se tudi v neznano in odkrivati literaturo, ki nam morda včasih sploh ne diši. Zadnja leta najraje odkrivam vse te zaklade prav v manjših knjižnicah, kjer me očara ponudba, ki zna biti veliko bolj bogata, raznolika, predvsem pa še neodkrita. Poleg tega mi je všeč osebje, ki je vedno pripravljeno prisluhniti in skočiti na pomoč z nasveti. In zato zadnja leta najraje zahajam zdaj v eno, zdaj v drugo manjšo knjižnico, kjer imajo tudi izjemne programe, delavnice, skratka, raznovrstno in prijazno ponudbo. Zato me je zaneslo, da sem poklepetala v Knjižnici Rudnik, ki je del Mestne knjižnice s prijaznima knjižničarkama, vodjo Karolino Harjač Bricelj in Katjo Pinter Željko.

 

Lublana: Kakšne so po vajinem prednosti, slabosti manjše knjižnice?

Karolina in Katja: Prednost manjše knjižnice je v tem, da bralec prostor knjižnice doživi bolj osebno. Enaka je interakcija med knjižničarjem in uporabnikom. Knjižničar lažje svetuje, ker pozna bralčeve navade in želje v nasprotju z večjo knjižnico. Uporabniki sami, pravijo, da jih tovrstna manjša knjižnica spominja na udobno dnevno sobo in da se v nje počutijo zelo domače. Na drugi strani, pa manjša knjižnica pomeni manj gradiva in manj namenskih prostorov za ob knjižnično dejavnost, kot so potopisna predavanja, literarni večeri, jezikovne delavnice ipd..

 

Lublana: Kako zelo je obiskana vaša knjižnica, je to odvisno tudi od letnega časa? Kako je poleti?

Karolina in Katja: Knjižnica je lepo obiskana skozi celo leto. Manjši padec (približno 10 odstotkov) lahko zaznamo aprila, novembra in decembra. Večji obisk je med poletjem (julij, avgust), ko izposodimo tudi do tretjino več gradiva kot v ostalih mesecih med letom.  Ljudje še vedno radi berejo knjige in so knjige redne spremljevalke na dopustih, kar nas zelo veseli.

 

Lublana: Poletavci so se razpasli tudi pri vas, kako je poraslo zanimanje za knjige s Poletavci pri mladih, opazite večje zanimanje?

Karolina in Katja: Projekt  Poletavci  letošnje poletje izvajamo tretje leto. Iz leta v leto pa raste zanimanje za sam projekt, ki je zelo lepo sprejet med mladimi bralci. Namen projekta je spodbujanje branja pri mladih bralcih in lahko rečemo, da smo pri tem uspeli.

 

Lublana: Katere knjige se najbolje izposojajo v vaši knjižnici? Katere pa slabo? Kako vas obiskujejo mlajši bralci in kako starejši?

Karolina in Katja: Največ gradiva se izposoja s področja leposlovja – tako za odrasle, kot tudi za mladino. Razen leposlovja uporabniki posežejo tudi po strokovni literaturi predvsem s področja psihologije, alternativne medicine (predvsem o naravnem zdravljenju različnih bolezni), izposoja se tudi zdrava prehrana, vrtnarstvo,  kuharske knjige ter knjige s področja vzgoje. Otroci in mladina najraje posežejo po stripih (Garfield, Miki Muster, Tintin…), zelo brane so zbirke Grozni Gašper, Anica, Mavrične vile… Od žanrskega branja mladi bralci radi prebirajo fantastiko, pustolovke, radi pa preberejo tudi kakšen ljubezenski roman.

 

Lublana: Imate kakšne sezname, priporočate kakšna branja?

Karolina in Katja: Za izbiro poletnega branja uporabniki najraje pobrskajo po policah »Najbolj brano«. Gradivo, ki se največ izposoja, ki ima dobre kritike v medijih in pozitiven odziv pri bralcih odlagamo na te police in na ta način uporabnikom olajšamo hitro izbiro leposlovja. Razen polic »Najbolj brano« imamo tudi police »Priporočamo v branje«. Tukaj se trudimo uporabnikom ponuditi nekoliko bolj kvalitetno branje in za njih naredimo izbor nagrajevanih knjig, knjig ki so namenjene uporabnikom, ki želijo kljub dopustom prebrati nekoliko bolj zahtevno branje iz področja leposlovja.

 

Lublana: Katere knjige o Ljubljani najraje berejo pri vas? Katere priporočate?

Karolina in Katja: Vodnike po Ljubljani, monografije. Leposlovje:  Fužinski blues (Skubic), Čefurji, raus (Vojnović), Od Sivca – Emona, Zadnji Keltski poglavar, Emonska lepotica, Tujec v Emoni (Mihelič), V senci pod zelenim zmajem (Gradišnik), Ljubljanski tipi (Suchy). Mladinske – Jutri bom umrl (Sivec), Bobri (Jalen), Gimnazijka (Ingolič). Projekt »Knjige za vsakogar«, ki je potekal v okviru programa Ljubljana – Svetovna prestolnice knjige 2010 je ponudil kar nekaj odličnih knjig o Ljubljani in prebivalcih Ljubljane: Štiri zmajske, Literarne poti Ljubljane(Pregelj, Troha), Ljubljana od zunaj, LJ kot ljubezen, Knjiga pesmi o Ljubljani. Priporočila bi še publikacijo, ki so jo pripravili bibliotekarji MKL- Slovanske knjižnice Ljubljana med nostalgijo in sanjami – revija za domoznanske vsebine.

 

Lublana: Kakšne programe, delavnice izvajate v vaši knjižnici? Ste kako drugače prepoznavni kot ostali oddelki po mestu?

Karolina in Katja: Mesečno od oktobra do maja potopisna predavanja, ki so zelo lepo obiskana, različna strokovna predavanja – o zdravi prehrani, vzgoji rastlin… – vedno se trudimo prisluhniti željam in potrebam uporabnikov. Imamo različne tečaje za uporabnike – italijanščina, angleščina, vodena šola spomina… Za najmlajše tedenske ure pravljic, poučne urice v angleščini, različne ustvarjalne delavnice. Sodelujemo z vrtci, OŠ in SŠ  – projekti Ciciuhec, Rastem s knjigo.

 

Lublana: Kako ste vpeti v lokalno dogajanje, se povezujete z lokalnimi ustanovami, kaj vse si želite za prihodnost?

Karolina in Katja: Pri delu se vedno trudimo prilagoditi okolju in potrebam lokalne skupnosti in obiskovalcem. Septembra imamo, kot knjižnica, ki meji na Ljubljansko barje,  predavanje o Tujerodnih invazivnih rastlinah Ljubljanskega Barja, ki ga pripravljamo z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine LUTRA. Kot sem omenila v prejšnjem odgovoru pa redno sodelujemo z vrtci , šolami – učenci in skupinami iz vrtcev, ki nas redno obiskujejo. Pogosto pa se zgodi, da tudi mi obiščemo njih in se pravljično druženje s knjižničarko  lahko zgodi kjerkoli.

 

Lublana: Kaj vama je pri srcu v Ljubljani glede knjig, zgodb?

Karolina in Katja: Ljubljana je lepo mesto, zagotovo za tistega, ki v njej živi in za tistega, ki si jo ogleda v enem dnevu. Pusti pečat nedvomno, čar Ljubljani zagotovo doda njena majhnost, ljubkost  in  zagotovo to da pročelje starih hiš odstirajo različne zgodbe. Kdo se ne spomni Zmaja direndaja, ki je na zmajskem mostu sedel in jedel sočno lubenico in zgodb o Ljubljanskem tramvaju iz knjige Tadeja Brate in še mnogo drugih…v knjižnici  zagotovo vsak najde nekaj njemu ljubega.

 

Lublana: Kakšni so vajini seznami najljubše literature?

Karolina in Katja: Kot knjižničar v manjši knjižnici moraš biti seznanjen z vsem gradivom – leposlovjem za odrasle, za mladino kot tudi s strokovnim gradivom. Tako posežemo za različnim gradivom ne glede na zvrst. Zagotovo pa ima vsak v knjižnici, področje, ki ga bolj zanima in posledično to tudi bolj obvlada. Tako, se med seboj tudi dopolnjujemo. Priporočila, ki jih dajemo uporabnikom so predvsem usmerjena na samega uporabnika.  Da lahko izberemo dobro knjigo  je potrebno dobro poznati gradivo knjižnice, se uporabniku posvetiti  in za piko na i še poznavanje  psihologije.

 

Lublana: Je knjižnica danes drugačna, kot je bila v vajinem otroštvu? 

Karolina in Katja: Knjižnice so mogoče res nekoliko drugačne, predvsem zaradi razvoja tehnologije in računalništva. Vonj po knjigah in zgodbah pa je vedno enak.

 

Lublana: Imate kakšne spomine na knjižnice nekoč in na knjižničarje nekoč? Najljubše knjige?

Karolina in Katja: V otroštvu sem obiskovala manjšo knjižnico v kateri je bila zaposlena samo ena knjižničarka za katero sem imela vedno občutek, da pozna vse zgodbe in je prebrala vse knjige. Bila je to res manjša knjižnica in takrat je izhajalo bistveno manj knjig in smo vsi prebirali iste knjige – tudi večkrat in se pogovarjali o njih, izmenjevali mnenja … Mogoče smo ravno zaradi manjšega števila knjig, ki smo jih imeli na izbiro bili tudi manj izbirčni in smo knjige brali kar po vrsti. V tem obdobju odraščanja pa sem vseeno nekako najraje prebirala pustolovske romane za mladino kot so Pet prijateljev. Verjetno je prav vsakega od moje generacije obeležila tudi Pika Nogavička. Vsako obdobje življenja ima svoje zgodbe in najlepši možni način odraščanja je, če svojim dogodivščinam dodaš še dogodivščine svojih knjižnih junakov.

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*