Drugi ljudje, drug prostor

Intervju z Gorom Osojnikom, vodjo festivala Ana Desetnica

Pred Ljubljanskimi zgodbami, živahnim in izjemno zanimivim vodenjem po ljubljanskem podtalnem svetu ter po starem delu mesta, sem se pogovarjala z idejnim vodjem festivala, Gorom Osojnikom, tako imenovanim očetom Ane Desetnice. Goro, ki smo ga vsi poznali kot igralca Gledališča Ane Monro pa igralca iz Kluba pod klobukom, je v Ljubljano, kot tudi v širšo Slovenijo pripeljal ne le festival uličnega gledališča, razvil je celo ŠUGLA (Šolo Uličnega GLedališčA), v katerem se lahko izobražujejo vsi tisti, ki bi si radi nabrali izkušenj in znanja za nastopanje ter za ustvarjanje gledališča na ulici. ŠUGLA je namreč dvoletni izobraževalni program, ki je nastal v letu 2007 pod okriljem Društva Gledališče Ane Monro. Ponuja izobraževanje, ki lahko odpre posameznikom pot do uličnega ustvarjanja in uporabe uličnogledaliških spretnosti tudi v širšem spektru vsakdanjega življenja.

Lublana: Letos ste se odločili za podnaslov festivala Tkanina mesta, zanima me, kako je prišlo do tega kocepta in kaj vse pojmujete pod tkanino mesta?

Goro Osojnik: Koncept Ane Desetnice, ki ga začenjamo razvijat in je tudi večji in daljši od trajanja same Desetnice, izvira iz ideje ene od sodelavk, ki se je spraševala, kako si ljudje tkemo življenje, se pravi dom, jutro, delo, služba, otroci, kako si vsak od nas stke dan od jutra do večera, pa leto od novega leta do novega leta. Vemo, da vsak vleče svojo nit skozi življenje, niti pa se prepletajo in se razpletajo. Eni sprehajajo pse po koncu službe, eni otroke, eni imajo lokostrelsko društvo…Nas je predvsem zanimalo, kako se v bistvu vse to prepleta v življenju. Z malo distance vidiš, kako se prepleta tudi mesto, kakšna tkanina je vse to: električne linije, kanalizacije, ceste. In to urbano življenje je pravzaprav tkanina. Jasno je, da se naše usode v življenju uspejo tudi zavozlat, pa jih je potem težko razvozlat. Včasih gredo nekatere niti skupaj, pa spet narazen… Koncept je seveda zelo poetičen pa hkrati zelo razumljiv. Največje bogastvo tega koncepta je, da ima vsak svojo sliko tega, kaj pomeni tkanina mesta, ki je različna od mesta do mesta, od človeka do človeka.

Lublana: Potem je v Ljubljani zgodba Ane Desetnice čisto drugačna kot pa v Izoli?

Goro Osojnik: Seveda se to manifestira v vsakem mestu drugače. Vsako mesto ima različne obraze, različne zgodbe. V Ljubljani na primer smo imeli Spoznajte mesto: v tem smo zaobjeli Ljubljanske zgodbe, Pocestnico, pa slabo zaposljive in ranljive skupine, vodenje po Metelkovi, gurmanske užitke Balkana. V Sežani smo se fokusirali na vsebine, ki so v mestu skrite, imeli smo družbene dejavnosti, stojnice, na katerih so se prepletale delavnice, ljudje, v Mariboru pa imamo na primer Živa dvorišča, ki se ukvarjajo z življenjem na dvoriščih.

Lublana: Iz Ljubljane ste se razširili na Slovenijo, iz centra v predmestja, kaj lahko še pričakujemo?

Goro Osojnik: Naš ritem je dve leti. Nekaj let smo počasi pripravljali teren blizu centra Ljubljane, na primer Prule, Poljane, potem smo šli pa vse dlje. Lani smo šli že proč od mesta, letos tudi, saj smo se bolj skoncentrirani na Dvorec Selo, kjer smo odkrili ne le fasado dvorca, ampak tudi džunglo zadaj. Naslednji leti pa se spet selimo in bomo tam najbrž ostali spet dve leti, ker je dve leti ravno prav. Raziskujemo mesto, kažemo, odkrivamo nove prostore in jih odkrivamo javnosti. Tudi v samem centru Ljubljane smo odkrili nekatere prostore, ki jih prej ni nihče poznal, pa še danes živijo kot uprizoritveni prostori.

Lublana: Ana Desetnica oživi vsako leto poletno Ljubljano, se da primerjati dogajanje v Ljubljani tudi s kakšnim drugim festivalom uličnih gledališč?

Goro Osojnik: Zadnja leta, desetletje, se je Ljubljana turistično in kulturno zelo razvila in se zelo veliko dogaja. Ko smo začeli z Ano Desetnico, smo bili z Zavodom za turizom dogovorjeni, da poskrbimo tudi za to, da se za turiste kaj dogaja čez vikend. Danes se v mestu polno dogaja, tako, da nam za dogajanje čez vikend ni treba več skrbeti in se lahko fokusiramo na sam festival. Ljubljana je na meji mesta, ki ima lahko še festival uličnega gledališča, na primer v večjih mestih, kot je recimo Pariz, ulični festival v celotnem mestu sploh ne more funkcionirat, saj se moraš potem omejit na četrti, ne na mesto. Mesta med 25 000 do 150 000 prebivalcev so vsekakor primerna, da mesto živi z uličnim festivalom.

Lublana: Ana Desetnica je stalnica poletja v Ljubljani, priporočaš, da naj Ljubljančani pokukajo še kam drugam?

Goro Osojnik: Za vsako mesto izberem predstavo, ki zaznamuje določeno mesto. Ana Desetnica je v vsakem mestu drugačna, čeprav so nekatere predstave iste, druge pa spet ne. Drugi ljudje, drug prostor, druge stvari. Izkoristire, pojdite pogledat, kako je videti v Celju, v Šoštanju!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*