Ana Desetnica se je poslovila od Ljubljane

Letos ji vreme ni zagodlo. Prepletle so se niti zgodb skozi mesto in ga začarale in očarale. Ano Desetnico smo lahko srečali na novih lokacijah, skoraj na vsakem koraku. Vse mesto je oživelo z njo, ne le center, oplemenitila in vzpostavila je raznorazne konce in kraje mesta, tudi obrobja.

Med trumami turistov so se odvile znova in znova zanimive in napete predstave, od katerih moram izpostaviti za Ljubljano izjemno pomembne Ljubljanske zgodbe, ki te na nov način spoznajo z Ljubljano. Tudi, če si še tako zelo zagrizen Ljubljančan, je popotovane z uličnimi umetniki nekaj popolnoma novega. Nekaj, na kar lahko povabimo prijatelja, soseda, partnerja, obiskovalca. Gre za duhovito raziskovanje drugačnih, nevidenih prostorov, ki so vsakdanji javnosti nedostopni. Potovanje po ljubljanski podzemni sceni je nekaj odličnega, tako za Ljubljančane, za tiste, ki mesta ne poznajo, za mnoge turiste, za otroke in odrasle, kakor tudi za pse. Skratka, odlična inovativna tura po mestu, kakor bi se jih še in še le želeli. Odpira celo aktualna gospodarska in politična vprašanja in nas nauči marsikaj o naši dediščini in nas celo moralno preizprašuje o naši zapuščini.

Drugačno Ljubljano je odkrivalo tudi Hodi mesto,  zvočni zemljevid Cone, v katerem smo lahko prehajali med fiktivnimi in realnimi situacijami ter KUD Ljud s Pocestnico, vodenim ogledom “readymade” galerije na prostem, v popotovanju in soustvarjanju interaktive umetnosti. Pravi veliki premik pa je bil narejen s Popotovanjem po Mostah, ki je odkril zgodovino priseljevanja v delavskih Mostah, v katerih je svojo pot začel v sedemdesetih tudi legendarni bend Pankrti, ko so prepevali

“Na Viču so se kmetje, V Mostah so delavci. Kmetje delajo na polju. Delavci v tovarnah. Lublana je bulana! V Šiški so kmetje, v Mostah so delavci!”

Znamenita sedemdeseta so dobesedno preoblikovala kulturo in dimenzijo Most, saj so moščanski značaj krojili iz dneva v dan priseljenci iz bivših jugoslovanskih republik, še posebej gradbeni delavci, ki so naseljevali samske domove.

Druge zelo zanimive plati Ljubljane smo lahko odkrivali v Mestu kultur, produktu Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, ki pohvalno usposablja tudi novo in drugačno obliko turističnih vodnikov in vodnic ter predstavlja raznorazne skrite, pozabljene in še neraziskane koščke Ljubljane na inovativen in kreativen način. Tako smo lahko spoznali sledi Rusov ter odkrili rusko preteklost in sedanjost v Ljubljani s tremi rusoflili. Spoznali smo lahko Balkanske okuse Ljubljane ter na sprehodu po mestu okusili pito sirnico, zeljarico, turško juho, bosanske ćevape, šopsko solato in se posladkali ob bosanski kavi z baklavo. Lahko smo spoznali pestro alternativno zgodovino AKC Metelkove, se podali na sled slovenskim književnikom in Cukrarni ter se nagledali čudes po sledeh Ex-Yu umetnikov v elitni kulturi Ljubljane. Morda ne veste, da priseljenci iz nekdanjih jugoslovanskih republik niso le gradili in čistili ljubljanskih ulic, temveč so jih zaznamovali z izjemnimi arhitekturami, s skulpturami in oblikovanjem ter pripomogli, da je Ljubljana še lepša, pestrejša in privlačna. In nenazadnje smo se lahko srečali s Fužinščino in turo po ljubljanskih Novih Fužinah, ki so ne le najbolj znano blokovsko naselje v Ljubljani, temveč tudi v Sloveniji.

Vodja festivala Goro Osojnik nam za drugo leto, poleg ognjenih in barvitih predstav obljublja še nova in nova presenečenja, nova in nova raziskovanja in odkritja, upamo pa, da bo laho še večkrat čez leto vzplapolala pestra in nova tkanina po mestu ter zapletla in prepletla ljudi.

Fotografije: Nada Žgank, Marko Fojkar