Najlepši dan za Ljubljano

Zakaj se moramo nujno podati na majsko soboto po poti spominov in tovarištva? Gre za veliko več, kot le sprehod, gre za simbolično misijo, na katero bi se moral odpraviti vsako leto vsak Ljubljančan. Gre za idejo povezanosti, ki je dosegla vrhunec pred 69 leti, ko so na 9. maja v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske. To je bil v zgodovini Ljubljane največji in najlepši dan. Za mesto pa ostaja najlepši praznik, dan svobode in miru.

Pri tem moramo pomisliti, da je bila Ljubljana okupirana vse od 11. aprila 1941. Odziv Ljubljančanov  je bil izjemno hiter in zelo učinkovit. V Ljubljani se je skoraj takoj osnovala vodilna Osvobodilna fronta, z njo pa odporniško gibanje. V mestu je domoval štab Osvobodilne fronte, izjemno pomemben radio Kričač, več partizanskih tiskarn. Večina posameznikov je bila tako ali drugače prepletena vsaj z eno od organizacij, ali pa je celo samostojno izvajala akcije upora.

Od konca februarja 1942 je bila Ljubljana obdana z žico in fašisti so bili prepričani, da bodo tako Ljubljano izolirali od vse okolice. Na začetku je bila žica kot improvizirana ograda, kasneje so jo nadgradili, dopolnili in tudi razširili. Ljubljana je svobodno zaživela s kapitulacijo fašistične Italije 7. septembra 1943, a ne za dolgo. Tri dni kasneje so nadzor prevzele sile nacistične Nemčije, vse do 9. maja, ko so ob treh zjutraj vkorakali prvi partizani. Dan kasneje je v mesto prispela narodna vlada in množice so jo obsule s cvetjem.

Ob teh pomembnih majskih dneh, se moramo zavedati, koliko sodelovanja, narodne zavesti, koliko povezanosti, se je več kot štiri leta osnovalo znotraj glavnega mesta in kakšna zasluga gre vsem našim prednikom, da danes živimo v svobodi. Svoboda narodu!