Lublanica malo drugače

(ali mali dendrološki kviz)

Po naši vrli reki Sedmerih imen (Katera so že?) pluje cela kopica plovil: od športnih, lepih, barskih, lesenih, turističnih, pa osebnih, prostočasnih, razmajanih, motornih, čudnih, okrašenih, rekreativnih, motečih, piknikarskih…, da ne omenjamo sploh stoječih, privezanih, razpadlih, napol ali v celoti potopljenih, belih.

Že nekajkrat sem bil deležen krajšega ali daljšega popotovanja od Centra pa tja do Livade, Črne vasi ali še dlje do Podpeči. Le enkrat v vlogi gosta na pikniku, sicer pa vedno kot domačin, ki je gostil tujo ali vsaj nelublansko delegacijo. Namen je bil vedno bolj ali manj isti. Miren »sprehod« skozi mestno središče, drugačna perspektiva na stavbe, okolico, nabrežje, vrvež ob njem.

Po sili razmer sem eno od, moram kar priznati najlepše urejenih, plovil zajezdil pred kratkim. Bila sva sama. Tematika se je na začetku vrtela okoli rac, plovil, prehitevanja in obračanja, valov, mostov, kje živi kdo od poznanih itd.

Na Livadi smo obrnili. Ravno tam, ko se končuje najbolj urbanizirani in pričenja vsaj malo bolj naraven del. Sopotnik, je našel svojo zabavo, kar je pomenilo čas zame. Začel sem opazovati drevesa ob vodi oziroma na širšem bregu. Presenetila me je silna pestrost (četudi povsem odmislimo negovana zelenjavna korita v Starem delu). Joooojmene, kaj vse uspeva? Česa vsega niso zasadili? Kaj vse se je prijelo na najbolj nemogočih mestih? Od kod se je vzelo?
Na bornih 2300 metrih med Livado in Zmajskim mostom si lahko dodobra obogatite dendrološko a.k.a. drevesno in grmovno znanje. Poglejmo jih le nekaj na “trotl” slikah (vem, nedopustno, a drugega ni bilo), ki si sledijo od Livade vse do Zmajskega mosta, obrat ter nazaj do Novega trga.

Drevesa in grmi so v abecednem vrstne redu. Vseh se z vode jasno ne da prepoznati, a je napisana najbolj verjetna vrsta, kakšna pa zagotovo manjka (recimo katera od vrb in vrtnic, kakšna trdoleska, kalina, španski bezeg, srobot…):

  • ameriška katalpa (Catalpa bignonioides),
  • ameriški javor (Acer negundo),
  • bela vrba (Salix alba),
  • brogovita (Viburnum opulus),
  • bršljan (Hedera helix),
  • črna jelša (Alnus glutinosa),
  • črni bezeg (Sambucus nigra),
  • črni topol (Populs nigra),
  • divji kostanj (Aesculus hippocastaneum),
  • eden od neavtohtonih brinov (Juniperus sp.), virginijski ali pa recimo kitajski,
  • ena od panešpelj (Cotoneaster sp.),
  • gorski ali beli javor (Acer pseudoplatanus),
  • hibridna forsitia (Forsythia x intermedia),
  • hrast dob (Quercus robur),
  • iva (Salix caprea),
  • jablana (Malus domestica),
  • jagned ali laški (črni) topol (Populus nigra ‘Italica’),
  • japonski dresnik (Fallopia japonica),
  • lipa oziroma lipovec (Tilia platyphyllos oz. Tilia cordata), ne ločim z razdalje,
  • maklen ali poljski javor(Acer campestre),
  • navadna brez (Betula pendula),
  • navadna smreka (Picea abies),
  • navadni beli gaber (Carpinus betulus),
  • navadni smokvoves (Ficus carica),
  • ostrolistni javor (Acer platanoides),
  • pavlovnija (Paulownia tometosa),
  • peterolistna vinika (Parthenocyssus quinquefolia),
  • platana, verjetno javorolistna, ki je križanec (Platanus x hispanica),
  • robidovje (Rubus sp.), ne ločim z razdalje,
  • robinija (Robinia pseudoacacia),
  • trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos),
  • vajčijeva trt (Parthenocissus tricuspidata),
  • veliki jesen (Fraxinus excelsior),
  • visoki pajesen (Ailanthus altissima),
  • vrba “žalujka”, ki to NI (križanec, ki uspeva v notranjosti Slovenije).

Se splača pogledat. Mogoče pa 1x tudi peš in natančneje.

Blaž