Milena

Danes so se v Ljubljanski Drami zbrali vsi kolegi Milene Zupančič in ji posvetili monografijo Milena, katere tekste je pomagala urediti dramaturginja Mojca Kranjc, likovno pa jo je oblikoval oblikovalec Matjaž Vipotnik. Legendo dramskih oderskih desk, jugoslovanskega in slovenskega gledališča ter filma je zabaval njen sopotnik Dušan Jovanovič s humornimi stavki:

“Ona vedno zamuja. Ona vedno zapira straniščno školjko. Ona za prvi maj vedno izobesi zastavo. Ona si nastavi tri budilke za ob osmih in se vedno zbudi ob enajstih. Ona gre vedno spat ob dveh ponoči. Ona vedno pomiva teraso zaradi mačjih stopinj. Ona vedno za prvega novembra naredi segedin – golaž.”

In še in več je bilo takih, osebnih in ljubkih, s končno ljubezensko izpovedjo. Kdo vse se ne spominja sramežljive Milene, mlade Mete iz Cvetja v Jeseni, pa Milene kot Žašlerce v Vdovstu Karoline Žašler? 

Milena odhaja z lepo monografijo v pokoj, toda tudi kot penzionistka, upam, da ostaja zapisana v srcih slovenskih gledalcev. Ob svojih desetletjih nastopov na odrskih deskah, s svojimi najprestižnejšimi gledališkimi in filmskimi nagradami, “čeprav brez Oskarja”, kot je nasmehnila publiko v dvorani, ko se je nanjo naslovila z zahvalami tako, kot se ob podelitvi Oskarjev spodobi. Milena ostaja ena najvidnejših legend tudi s svojo vlogo ambasorke Unicefa.

Bila je nesporno največji navdih Matjaža Klopčiča, Dušana Jovanoviča, Mileta Koruna, Mete Hočevar, Janeza Pipana ter mnogih slovenskih filmarjev in gledališčnikov. S svojimi izjemnimi vlogami se je zasidrala v srca mnogih slovenskih gledalcev in tako ostaja ena največjih slovenskih ikon ter razlog, da prelistate njeno monografijo, kjer se vrstijo izpovedi, intimne zgodbe, doživljanja, ki še kako ilustrirajo, kako je bilo in kako je biti Milena Zupančič.

[vir fotografij_ www]

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*