Pripravite se na garažno razprodajo

Takole konec pomladi, ko se spravimo k pomladanskemu čiščenju in ko bi se radi znebili raznorazne krame, pretesnih oblačil ali ko smo naveličani določenih artiklov in se nam je čez zimo spremenil okus, ali pa so otroci zelo zrasli in imamo polno garažo premajhnih oblek in igrač in športne opreme, takrat je res pravi čas, da odnesemo svoje pete in odprašimo predmete ter preštudiramo, ali kdo te naše reči potrebuje, ali jih za malo ceno lahko ponudimo komu, ki jih bo z veseljem uporabljal in drgnil še naprej. Mogoče ponudimo zaprašene vaze iz kleti kakšni osamljeni babici iz doma upokojencev ali kakšen tricikelj večji družini, prepolni majhnih glav? V takem trenutku lahko preštudiramo tudi, če morda ni ravno v Parku Tabor Garažna razprodaja, ki so se je domislile ljubljančanka in prebivalka Tabora Lija Pogačnik ter dekleta Prostorož.

Idealna ideja po zgledu vseh mest in zaselkov, še zlasti po Evropi in Ameriki, ki je končno dosegla tudi našo Ljubljano, da lahko končno znesemo v prodajo artikle, morda šaro, ki je sami ne želimo več uporabljati in barantamo, prodajamo, se pogovarjamo in spoznamo ljudi iz svoje okolice. Z Lijo sva se pogovarjali med glasnimi upokojenkami, v bližini lokacije Parka Tabor, v Kavarni SEM. In pripravite svoje odvečne reči, saj bo naslednja Garažna razprodaja v Parku Tabor, 16. junija 2012.

Lublana: Kako si prišla do same ideje Garažne razprodaje?
Lija: Ko sem gledala po stanovanju, koliko odvečnih stvari imamo in seveda v razmišljanju, da se selimo v naslednjih nekaj mesecih. Premišljevala se, kaj naredit z vsemi temi stvarmi, jih podarit, prodat, kam jih dat? In utrnila se mi je ideja s potovanj, iz Berlina, iz Kopenhagna, iz New Yorka. Vsepovsod po večjih mestih imajo določene četrti skoraj vsak teden, če ne vsak mesec garažno razprodajo. Zasedejo igrišče, park, garaže. Tako sem razmišljala, da v svojem vrtu priredila garažno razprodajo za prijatelje, Imela sem idejo, da bi skupaj naredili nekakšen dogodek, z malo glasbe, malo pijače. In bi imeli nekakšno barantanje z oblačili, igračami, knjigami na prostem. Potem sem se pa spomnila, da se te dni odpira Park Tabor in tako sem kontaktirala dekleta ProstoRož in jim predlagala, da bi vse to skupaj združile v en dogodek v parku.

Lublana: Potem je Park Tabor prevzel večji del organizacije?
Lija: Ja, vse te formalne plati organizacije so prevzeli, jaz pa sem prišla z idejnim konceptom. In smo zelo zadovoljni z rezultatom in s sodelovanjem.

Lublana: Je pa taka organizacija zelo odvisna od vremenskih razmer?
Lija: Ja, seveda. Tako smo imeli samo sobotno garažno razprodajo, nedeljska je žal odpadla zaradi mrzle in deževne nedelje. Škoda, ker se je veliko ljudi ogrelo za prodajo v soboto in so se veselili, da se nam bodo pridružili v nedeljo. Pa je že sobotno dve uri prej prekinila nevihta. Se je pa v šestih urih razprodaje dogodilo marsikaj, bilo je zelo živahno, zelo pestro, bilo je zelo veliko obiskovalcev, od nič let pa vse do upokojencev.


[Foto_ Gregor Berkopec]

Lublana: In so tudi upokojenci našli kaj zase?
Lija: Seveda, našli so skodelice, kakšne dodatke.

Lublana: Pa ne le upokojenci, tudi otroci?
Lija: Otroci so imeli tudi svojo prodajo. Moja hči je bila veliko bolj podjetna na razprodaji kot jaz sama.

Lublana: Nekaj izkupička je šlo prav v dobrodelne namene?
Lija: Ja, po ideji prijateljice, ki je rekla, da ne želi nobenega denarja. Pred kratkim je namreč gledala Križnarjev film Oči in ušesa boga in se je odločila, da gre izkupiček prodanega zanj. Veliko se jih je odločilo, da napečejo dobrote, ki so se potem prodajale v dobrodelne namene. Hoteli smo povabit tudi Falafel, pa se je zakompliciralo z dovoljenji.

Lublana: Kaj vse ste prodajali in prodali?
Lija: Eni so imeli zelo butično razstavljene stvari, npr. nakit, samo določene posebne kose, npr. stare fotoaparate, porcelan. Jaz sama sem imela ogromno, veliko preveč oblek, čevljev, torbic, kar dva kombija. S svojo prodajo sem imela zelo veliko dela, tako da sem po prizorišču naredila le en krog. Prodajalo se je tudi čipkasto rabljeno perilo. Sama sem se zanimala predvsem za nakit. Imela sem celo gospo, ki me je pošiljala po določene kose, po tak kos, po drug kos, na koncu se je prav poceni oblekla. Potem je bilo veliko ljudi, ki so se le ogledovali pa bolj malo kupili. Veliko je bilo dobre volje in barantanja, razvil se je pravi žur. Iskali so določene stvari, npr. torbice, čevlje. In prišli so tudi pravi zbiralci, npr. zbiralci stripov. Prodajali so se tudi manjši kosi pohištva, npr. stojalo za časopise, zvočniki, stoli.

Lublana: Imeli ste celo igralski šov?
Lija: Ja, med nami je bila igralka Vesna Maher, ki je imela zabaven in glasen šov, sprehodila se je kot po modni pisti. Da bi prodaja šla lažje, si je nadela različne preobleke.

Lublana: Pa ste veliko prodali?
Lija: Mislim, da je vsem kar dobro šlo, seveda, pa smo postavili različne cene, eni so prodajali dražje, drugi smo prodajali po evro, dva za kos, npr. za kos obleke. Razmerje med kupci in prodajalci pa ni bilo zelo različno. Vseeno bi pričakovali več kupcev. Mnogi so bili zelo navdušeni in so me spraševali, kdaj bo naslednjič in da bi moralo to bit nujno vsak vikend na tem mestu.

Lublana: In ste se že dogovorili za nov datum?
Lija: Prav te dni smo v dogovorih s Prostorožom, mislim, da bomo organizirali eno nedeljo že v juniju.

Lublana: Garažna razprodaja ni le prodaja starih reči, je še veliko drugega, polna dragocenih utrinkov?
Lija: Zanimivo je bilo, ko so iz kleti kar prilezle raznorazne reči, dragocenosti. Poleg tega ob gledanju vseh raznoraznih kosov dobiš mnoge navdihe, kako bi si opremil stanovanje. Potegne te tudi v nostalgijo, ko vidiš, najdeš stvari iz otroštva. Prilezejo na dan spomini. Lepa pa je tudi komunikacija, sama prodaja in barantanje.

Lublana: V času recesije je tak dogodek zelo dobrodošel, kajne?
Velikokrat se zgodi, da imamo doma stvari, ki jih ne potrebujemo, nekdo pa bi jih bil vesel in bi jih rad imel, jih uporabil. Tukaj je prostor, da ponudimo vse te stvari, da jih prodamo po nizkih cenah in da nekdo dobi npr. ribiško palico, ki si je drugače sploh ne bi mogel privoščit, nek dodatek za računalnik.

Lublana: Pokazalo se je, da obstaja potreba po garažnih razprodajah in obstajajo ljudje, ki radi brskajo po njih?
Lija: Ja, zdi se mi, da smo se tudi Slovenci v tem pogledu spremenili. Nekoč nismo bili navajeni kupovati rabljene stvari. Spominjam se, kako so me v gimnaziji grdo gledali, češ da sem si v Parizu kupila nekaj rabljenih reči. Sploh pri mladih so te predsodki pošli.

Lublana: Kaj bi si želela za naslednje razprodaje?
Lija: Super bi bilo, če bi lahko nabirali želje, kaj vse ljudje iščejo, potrebujejo in bi jih do druge razprodaje kdo uresničil, našel doma in prinesel. Pa da bi imeli eno zbirališče, en kontejner, kamor bi dali reči, ki jih nismo prodali, pa bi jih ljudje vseeno vzeli, če bi jih zagledali, takole na ulici.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*