Vrt sredi mesta

V teh majskih dneh je pravi čas, da preždimo čimveč na svojem vrtu, če ga seveda imamo. Vendar žal nismo vsi srečniki, ki bi imeli kje kako svojo gredico. Mnogim so bili vrtovi v Ljubljani odvzeti zaradi preurejanja in novega urbanističnega načrta Ljubljane.
Nekateri pa so se potrudili in v mestu našli nove rešitve, ne la zase, tudi za okolico. Vrtnarjenje in vrtovi v mestu so že dalj časa trend večjih evropskih prestolnic, nekaj najbolj normalnega v bivanju človeka, ki bi rad dihal v svojem mestu ter v skladu s svojo preteklostjo posadil kdaj pa kdaj svojo korenino, svojo zel. Temu sta sledila tudi KUD Obrat in Zavod Bunker, ko sta krenila skupaj z okoliškimi stanovalci in drugimi zainteresiranimi v uresničevanje projekta Onkraj gradbišča. Z zduženimi močmi so začeli preverjati in predstavljati potenciale degardiranih mestnih območij. Zdaj jih poskušajo prevrednotiti z začasnimi, predvsem pa skupnostnimi intervencijami.

Trenutno je polje prevrednotenja in prestrukturiranja mirujoče gradbišče na koncu Resljeve ulice, ki obsega 1000 m2 površine. V avgustu 2010 so zakoličili zasnove in ideje kot del programa Zavoda Bunker imenovane Vrt mimo grede. Na zemljišče MOL-a so povabili vso zainteresirano javnost, zlasti okoliške prebivalce ter našli idejo, kako zadovoljiti potrebe prebivalcev po zeleni površini, po vrtu, ki bi ne bil samo zelena oaza, temveč tudi priložnost za druženje. Čeprav je na začetku akcija pritegnila le malo okoliških prebivalcev, je s časom obrodila sadove. Najlepši zagon je dosegla s pomladjo 2011, ko so se okoliški prebivalci odzvali na pobudo KUDa Obrat Naredi si svoj vrt. Dejansko se je zgodil preobrat. Prišlo je dvajset zainteresiranih, ki so si takoj začeli urejati in postavljati gredice. Ideja je bila, da se reciklira čimveč obstoječega. Na razpolago je bilo ogromno odpadnega lesa in kamenja. Sproti so skupaj načrtovali poti, gredice in vsak si je lahko postavil svoj vrtiček.

Te dni sem obiskala osvežujočo površino, na kateri je mrgolelo posameznikov, družin in otrok. Začelo se je delo na vrtu. Sadili so, prekopavali, zalivali, se pogovarjali. Ta ogromni mestni vrt zdaj obdeljuje kar 80 udeležencev, ki ureja okoli 40 vrtičkov ter sodeluje pri raznoraznih skupnostnih dogodkih. Svoj vrtiček si je tu postavil tudi hortikulturnik Uroš Križaj, ki svetuje na področju permakulture. V časih, ko bi bilo zelo koristno, da bi se dvignila raven samooskrbe s hrano in ko mesto drastično zmanjšuje vrtičkarske površine, je nujno, da bi se taka ekološka akcija nadaljevala v dobrobit prebivalcev mesta Ljubljane. Poleg tega je vrtnarjenje ne le sproščanje po napornem dnevu, temveč ponuja veliko druženja. Pogovorov, smeha in veselja je bilo med navdušenimi vrtnarji to popoldne veliko. Med gredicami sem se pogovarjala z Urško Jurman, Nevenko Koprivšek, Ireno Woelle, Meto Breznik Bertoncelj in Urošem Križajem.

Urška Jurman: Naše društvo KUD Obrat je imelo že dalj časa ogledan ta prostor. Potem smo predlagali zavodu Bunker, ki je imel v okviru festivala Mladi levi projekt Vrt mimo grede, če bi poskušali preurediti to površino, skupaj s prebivalci. Predlog vrtov je bil najbolj pogost in najbolj zaželjen predlog namembnosti te površine. Prej je bil ta prostor precej zanemarjen, zdaj pa se ga skupaj s okoliškimi prebivalci vzdržuje in upravlja. Lani smo naredili zemljevid, odkod vse prihajajo udeleženci in se je pokazalo, da je večina iz okolice, iz soseske Tabor. Nismo pa vsi. Vsak četrtek od petih do sedmih zvečer je možen dostop in ogled vsem prebivalcem ter tako predstavlja ta vrt javni prostor za vse. Sama si delim vrt še z eno družino. Letos bomo posadili grah, redkvice, blitvo, paradižnik, rože, zelišča, malo mešano.

Lublana: In kar naprej imate tudi kakšne skupnostne akcije?

Urška Jurman: Že na začetku smo začeli zelo organsko. Polonca Lovšin je tu izvedla umetniško akcijo Dan s kozo ter preživela dan s kozo Hano ter sledila njenemu gibanju po divjem in zaraščenem terenu. Na podlagi beležk kozinega gibanja je izrisala načrt za organizacijo prostora. Maja 2011 smo imeli delavnico ekološkega vrtnarjenja, ki jo je vodil Boris Fras, ekološki kmet in predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, imeli smo arhitekturno delavnico, ki jo je vodil nemški arhitekt Mathias Heyden, na kateri smo izdelali ad – hoc konstrukcije, pergole. Skupaj s študenti arhitekture smo razvijali in deloma uresničili potrebe in želje uporabnikov.

Lublana: Preživite veliko časa tukaj in kaj vam pomeni ta košček vrta sredi mesta?

Nevenka Koprivšek: Rada pridem sem na vrt, ker se tukaj lahko sprostim in ker je veliko dobre družbe. Predvsem prihajamo vsi sem zaradi druženja.

Uroš Križaj: Slovenci smo zelo priden narod. Preveč priden. Rastline pa same rastejo in ne potrebujejo veliko našega udejstvovanja. Predlagal sem, da pustimo drevesa, ki so se sama zasadila, kajti nekatere rastline veliko bolje uspevajo v zavetju dreves. Zelo rad pridem sem zaradi družbe. Taka dobra združba se je znašla tu, da mi je to res v veselje. Mislim, da je vsem v veselje to druženje.

Meta Breznik Bertoncelj: Sama zelo rada pridem na vrt. Zelo lepo mi uspeva solata. Res je lepa, ne? Letos smo po svetovanju Uroša Križaja vse prekrili s slamo. In je videti, da rastline prav lepo poganjajo.

Irena Woelle: Sama ne preživim veliko časa na vrtu, ker rastline rastejo kar same. Najbolj sem bila ponosna na ogromen paradižnik, oranžen, ki je zrastel tako velik kot kaki. Najmanj uspešna sem z grahom, ampak letos sem si zadala, da mi bo dobro zrasel.

Tako kot KUD Obrat in Zavod Bunker upam, da se bo ta lepa akcija, kot seme razstrosila čimbolj po mestu Ljubljana in da bomo kmalu imeli vsi, ki si želimo eno lepo gredico.

2 thoughts on “Vrt sredi mesta

Comments are closed.