Novi vintage divi

Ljubljana je postala te dni razkošnejša pri ponudbi vintage mode, saj sta odprli Barbara Por Horvat in Kristina Goriup, že drugo “Vintage divas” trgovino in to v starem centru, na Gosposki ulici 3, blizu BiKofeja. Poleg trgovine pa je Ljubljana pridobila “Vintage vikend” v Parku Tabor, kjer se bodo mesečno zbirali navdušenci nad vintageom. Barbara Por Horvat in Kristina Goriup sta kot nekakšen jin in jang. Barbara čisto blond in z zelo opaznim kanadskim naglasom, ki prisrčno zveni v tej naši mali Ljubljani in Kristina, vsa črnolasa in bolj zadržana. Tudi po okusih se razlikujeta, Barbara ne mara mode sedemdesetih in Kristina jo zelo ceni. Skratka, skupaj delujeta kot vedno dopolnjujoč se in močen tandem. Obema pa je skupno to, da sta izjemni ljubiteljici starin in vintage mode in obe bi radi predali to strast kvalitetno med ljubljanske oboževalce vintagea. In ker je vse več in več zanimanja za vintage modo v teh časih, smo klepetale o vintageu, o okusih, o lepih vintage dogodivščinah. Pri njima lahko najdete res dobre vintage Ferreja, Moschina, Valentina, Dior, Gucci, Clauda Montano. Pa še veliko več, za vse, ki radi nosite kaj posebnega.

Lublana: Odraščali sta precej različno, Barbara v Kanadi in Kristina, v Sloveniji, kako to da sta se zaljubili v vintage? Barbara: Ja, odraščala sem v Kanadi, saj sem kot majhna deklica s starši imigrirala. V Kanadi si nikoli nismo kupovali novega pohištva, vedno smo šli na garažne razprodaje, kjer smo si zbrali, kar nam je ustrezalo. Takšno mišljenje vlada tudi sedaj in na garažnih razprodajah so bile tudi vintage obleke. Veliko smo hodili tudi v trgovino imenovano Elegantna garažna razprodaja, kjer so prodajali staro pohištvo. Rada imama modo, rada kupujem, rada potujem in kadar potujem, rada kupujem vintage.

Kristina: Pri meni je ljubezen do babičinih omar in njenih lepih oblek. Rada se je oblačila zelo lepo in posebno. Rada se je zabavala in obiskovala plese, raznorazne prireditve in se je zato zelo rada lepo uredila. Kadar smo šli k njej na kosilo, smo se morali vsi lepo obleči, za kosilo sploh in potem smo že majhni jedli pri njej s srebrnim priborom.Tako je po babici ostalo veliko lepih oblek, lepega pohištva, lepih okraskov, nakita.

Lublana: Pa si se odločila, da boš prodala te kose ali si nanje posebej navezana?

Kristina: Veliko sem jih predelala in sem jih sama rada nosila. Za nekatere sem se odločila, da jih bom prodala, drugih pa res ne. Pred dnevi sem spet našla njene plesne čevlje.

Lublana: Se vama zdi, da je v Ljubljani veliko povpraševanja po vintage modi, njena popularnost raste?

Barbara: Počasi, počasi, večina obiskovalcev je vintage navdušencev. Veseli so, da smo odprli trgovino.

Kristina: Potem so tu tudi turisti, ki povsod, kamor grejo, kupujejo vintage modo. Veliko imamo rezervacij, po drugi strani pa je veliko ljudi, ki ne mara nositi rabljenih oblek.

Lublana: Ali res obstajajo tudi kosi vintage oblek, ki so novi?

Barbara: Seveda, imamo kose iz trgovin, ki so propadle, bankrotirale v osemdesetih. Vendar jih je zelo težko najti. Moraš imeti presneto veliko sreče. Kristina: Imamo pa veliko zelo malo nošenih oblek, tudi čevlje, tudi take iz sedemdestih.

Lublana: Mislita, da je filozofija, prepričanje posameznih Slovencev o rabljenih oblačilih tista, ki omejuje ljudi, da bi si kupili kaj starega?

Barbara: Pred desetletji so živeli ljudje v revščini in pomankanju. Veliko oblek so predelali, nosili drug za drugim, najbrž se to dandanes pozna in odseva v ljudeh. Pri tem, da je danes gromozansko veliko raznoraznih trgovin, ki ponujajo ljudem vse živo. Poleg tega so te verižne trgovine cenovno zelo ugodne.

Kristina: Ja, vendar je vse več mladih, ki ne želijo biti enaki kot drugi in si mislijo, seveda bom v Zari dobila poceni majico, vendar deset ostalih po mestu ali celo na šoli bo prišlo v enaki majici. Pri nas pa bo gotovo dobila čisto posebno in to za skoraj enako ceno, vendar je nihče ne bo imel, ne take, zagotovo.

Lublana: Vendar so vintage obleke, ki jih prodajata, neprimerljivo boljše kvalitete.

Barbara: Blago je zelo dobro, kroji so izjemni, tudi vzorci so zelo lepi in tudi marsikomu zelo lepo pristojijo, veliko lepše kot pa recimo obleke iz verižnih trgovin. Veliko vintage mode iz 40 – ih, 50-ih, 60-ih, 70-ih je narejeno ročno.

Lublana: Kje vse dobita, nakupita vintage obleke?

Barbara: Nekatere so iz najinih omar, pa nam niso več prav, nekatere so od Kristinine babice, večino pa kupiva na vintage sejmih.

Lublana: Kako daleč morata na vintage sejem Barbara: Večinoma greva v Padovo, Trst, Firence, Gradec, Dunaj, in Munchen.

Lublana: Je v Ljubljani velik pritok vintage oblek, jih dobita veliko? Barbara: Ja, vendar vse skrbno zbereva, ne vzameva vsega.

Kristina: Bi pa si želeli še veliko več vintage, kvalitetnih kosov slovenskih proizvajalcev v vintage obliki, npr. vintage Mura, Rašica, torbice Grošelj, Toko, IUV. Star blago, pa kaj od Balenciage. Pa predvsem zelo zanimive kroje, znamke niso tako pomembne, kroji, posebni kroji. Tako zanimivi, kot so recimo klobuki, ki jih imamo.

Lublana: Vendar v Ljubljani nimate zares prave konkurence?

Barbara: Ne, pa bi bilo res super, če bi bila. Veliko je druga roka trgovin, pravih vintage pa ne. Ne takih zbirateljev različnih obdobij.

Lublana: Kateri so najbolj posebni kosi, na katere sta najbolj ponosni?

Barbara: Eden bolj posebnih je klobuk iz perja, ki sodi v trideseta leta, pa veliko dizajnerskih oblačil iz 80-ih, 90-ih kot npr. Ferre, Moschino, Valentino, Dior, Gucci, Claude Montana.

Lublana: Kakšne so vajine preference glede stiskih obdobij, so vama katera ljubša?

Barbara: Jaz imam rada glamur poznih 30-ih, 40-ih, pa potem usnjene jakne, rada imam 80-eta, vendar ne preveč Dinastije in Dallasa, z veliki rameni.

Kristina: No, meni se zdi moda sedemdesetih tudi zelo dobra, ne vse, ampak veliko pa.

Lublana: Ali zbirata tudi različne druge stvari, npr. vidim pohištvo, opremo za dom?

Barbara: Ja, radi imava stare blagove, kozarce in steklovinno, namizne prte, pohištvo.

Lublana: Lahko k vama pridejo tudi ljudje z naročili?

Barbara: Ja, nekoč je prišla gospa, ki je iskala starinsko zlato Burberry torbico. En gospod je iskal rdeče usnjene rokavice in kozarce za šampanjec.

Lublana: Se je zgodila v vsem času tudi kakšna izjemna zgodba?

Barbara: Ja, ena lepših je bila, ko je prišla mlada deklica, ki je iskala nekaj posebnega za valeto. Imela je krasne, žareče rdeče lase in našla je zase burgunsko rdečo obleko, ki ji je pristajala kot ulita. Kasneje je prišla njena prijateljica, vendra se ni in ni mogla odločit, rezerviala je obleko in prišla še s tretjo prijateljico. In odločile so se, da bodo vintage trio, če bodo vse našle obleke, tako sta si potem dve našli dve koktail obleki v barvi šampanjca in vse skupaj so odkorakale na valeto. Zelo pogumno, to mi je bilo zelo všeč. Morala bi jih prosit za kakšno fotografijo, tako edinstvene so bile. Izjemne!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*