Četvorka kot žur

Maturantska parada je postala v Ljubljani res poseben dogodek. Ko sem bila sama maturantka, mi je šla tale četvorka, seveda skupaj z velikodrugimi stvarmi močno na živce. Spraševala sem, čemu se sploh to gremo. Kakšno vezo imamo mi s tem plesom in kdo za vraga se je spomnil to traparijo povezati z nami. Da se sprehajamo drug proti drugemu in se še klanjamo. Na živce mi je šel glas voditelja in sploh ves ta komandantski ton, kot da smo v vojski in da moramo potem skupaj plesati na odru Cankarjevega doma z nekakšnimi plesalci. (Moj plesalec je po naključju postal mož moje sošolke.) In da se moramo potem tlačiti v nekakšne slavnostne obleke, prosim, stari osemnajst let, najbolj divji in udarni. In se smehljati staršem in učiteljem v dvorani ter biti krotki kot ovčke. Na vajah sem najraje potvarjala figure in se spakovala, pa seveda nisem odnesla kakšnih odobravajočih sadov. Zdaj upam in je videti, da imajo bodoči ljubljanski maturantje cel žur s tole četvorko. Včeraj jih je bilo videti mnogo navdušenih in z vzkliki veselja so pozdravili ljubljanskega župana. Obdani s celo vrsto sponzorskih napisov so se podajali v nov Guinessov rekord. Obdani pa so bili tudi s protestnimi tablami proti državnim varčevalnim ukrepom v šolstvu.