O dragocenem prstanu in grofici

Na Gornjem trgu številka 27 boste ugledali nad strupeno zelenimi vrati kvalitetno poznobaročno plastiko Marije z detetom, pod katero se jeziči nekakšen zmaj. Avtor plastike je neznan, poznana in zanimiva pa je prigoda povezana s to skulpturo. V hiši je namreč živela bogata grofica. Nekega lepega dne je izginil njen dragoceni prstan, ovenčan z dragulji.

Grofica je tatvine obdolžila pekovskega vajenca, malo siroto, ki je nosila kruh od vrat do vrat in jo je prinašala tudi grofici. Ko je fant tistega dne prinesel kruh, je bilo namreč stanovanje prazno in zdelo se ji je popolnoma logočino, da obsodi malega. Stražniki so fantiča zaprli v zapor in predstavljajte si – takratni zapori so bili izjemno kruti, zlasti do malih sirot. Na tem mestu vstopi nekakšna Dickensova prigoda v Stari Ljubljani. Strašna usoda za malega fantiča v zaporu. Bilo je  leto dni kasneje, ko so nekega lepega dne delavci prenavljali hišo. Sneli so soho, ki tiči nad Marijo in detetom in odkrili sračje gnezdo, polno zakladov. Sredi sračjega gnezda se je bleščal tudi grofičin dragoceni prstan. Nedolžnega fanta so nemudoma izpustili, dali so mu odškodnino za prestalo trpinčenje in mojster ga je znova vzel v službo. Grofica pa se je tako zelo zasekirala, da se ji je zdelo, da bo sramotno dejanje opravičila le, če bo hišo zapustila sirotam. In tako je ta zgradba leta in leta po grofičini smrti dajala dom in zavetje zapuščenim otrokom, sirotam.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*