Lokalna skupnost

Trdim, da je lokalna skupnost nekaj, kar bo v prihodnosti imelo velik pomen in moč tudi za življenje v Ljubljani.

Ideja o tem seveda ni nova. V velikih mestih po svetu je kultura lokalnih skupnosti zelo prisotna. Nekaj časa smo imeli dragoceno priliko živeti v San Franciscu. Nič neobičajnega ni bilo, da smo se sosedje domenili in je vsak prinesel nekaj cvetlic, orodja in pririzek, potem pa smo se skupaj lotili obdelovanja zanemarjene površine in jo spremenili v cvetlično gredico. Ob tem pa smo kramljali in modrovali in napletali prijateljstva, ki so običajno preživela navdih trenutka in se prelevila v druženja, ki so bila vsem v veselje še dolgo po tem.

Sosedje pri zajtrku v parku Tabor (foto_prostoRož)

Sosedje pri zajtrku v parku Tabor (foto_prostoRož)

Ali pa, da smo se starši otrok v šoli domenili, da šoli pomagamo z lastnimi rokami, saj je imela omejena finančna sredstva in je bila potrebna pomoči. Dobili smo se na sončno soboto, vsak je prinesel tisto, kar se mu je zdelo pomembno, potem pa smo prebrusili in prebarvali vrata in okenske okvirje na šolskem dvorišču in ograjo okoli njega. Otroci, ki so nas povezovali, so dobili tako krasno lekcijo o življenju: lokalna skupnost je tisto, v kar je vredno vlagati, saj se še bolj povežeš z ljudmi, ki so ti blizu in s katerimi si deliš svoj ekosistem. V zameno pa je življenje v tvojem okolju in z ljudmi, ki so ti blizu, znosnejše, če že ne prijetnejše. Kadar si predstavljam nergaške starše iz Ljubljanske osnovne šole v centru Ljubljane, ko bi jim kdo predlagal, da čez vikend pridejo prostovoljno čistiti šolsko dvorišče (pa četudi bi to koristilo njihovim otrokom), se mi vedno na obraz prikrade nasmešek nejeverja. Vendar pa sem prepričan, da bi bila njihova reakcija na tak predlog lahko tudi drugačna, če bi bili drugače vzgojeni. Slovenci nismo nič bolj (ali manj) zarukani kot kak drug narod, le v precej kavbojskih časih živimo, v časih podivjanega individualizma, v katerem pa se le redki počutijo vrhunsko. Ne glede na predsodke, ki jih ima marsikak Evropejec o Ameriki, je ideja, da je treba vračati družbi, vsaj v San Francisco še kako prisotna. Veliko ljudi, ki jim je v življenju uspelo, se prej ali slej loti ali investira v projekte, ki so socialni ali družbeno koristni.

Letak Tabor

Letak Tabor (img_prostoRož)

Tudi v Ljubljani lokalne skupnosti že živijo in sejejo svoje pozitivne učinke. Ljubljana ima 17 četrtnih skupnosti, ki sicer niso čisto prave lokalne skupnosti, saj imajo svoj formalen okvir, so pa dober približek. Poleg tega nekaj njih deluje tudi izven svoje osnovne aktivnosti, namreč, sodelovanja z Mestnim svetom Ljubljane pri raznih odločitvah, ki zadevajo dotično četrtno skupnost, in so tako pravi lokalni skupnosti precej bliže. Odličen primer žive in lepe lokalne četrtne skupnosti je Park Tabor (FB). Skupina aktivistk z imenom prostoRož, že tretje leto zapored oživlja lokalno skupnost tega dela Ljubljane. Podobno lepa, a v umetnost usmerjena je Kreativna cona Šiška (FB). Bolj gurmanskega tipa lokalne skupnosti je povezovanje ljudi skozi eko hrano. Skupina kupcev, ki si je želela redno prejemati eko hrano na dom, a je ni mogli dobiti, si je izmislila Zeleni zabojček. Skrbno so izbrali svoje partnerje, razvili distribucijo in poslali obvestilo prijateljem. In odziv je bil nepričakovano dober.

In čemu lokalna skupnost? Robert Putnam v svoji knjigi “Bowling Alone: The collapse and Revival of American Community” govori o socialnem kapitalu lokane skupnosti, ki lahko na naša življenja vpliva zelo pozitivno. Družbe, ki jih označuje splošna vzajemnost, so veliko bolj učinkovite, kot družbe, ki o prepojene z nezaupanjem. V lokalnih skupnostih so ljudje tudi bolj zadovoljni s svojimi službami, saj so tisti, ki delajo s svojimi prijatelji, pri delu srečnejši. Vključenost v lokalno skupnost tudi zmanjša vpliv revščine, visok socialni kapital pa zmanjša kriminal. Socialne povezave, posebej tiste, ki se odvijajo v živo, pozitivno vplivajo tudi na zdravje, tako na psihološkem, kot na fizičnem področju.

Vključi se v svojo lokalno skupnost ali pa ustanovi svojo!