Drobni otroški prstki

Punci sta bili navdušeni nad idejo, da gremo tudi danes pomagati čistiti Ljubljano (včeraj sta bili s šolo). S kolesi smo se odpeljali do zbirnega mesta v Trnovskem pristanu. Kot imenu pritiče, so bili vse ladje, čolni in čolnički nekako nemirni. Eni so se prevezovali, na drugih so ponujali jutranjo kavo, na tretjih pa že sekljali čebulco za čevapčiče. Prijazne gospe iz organizacijskega odbora akcije Očistimo Slovenijo 2012, ki so razdeljevale raznobarvne vrečke, so nam pojasnile kaj v katero sodi, potem pa smo se podali na ljubljansko Špico. Krasen sončen dan. Veliko velikih smeti na Špici ni bilo, ker tam načeloma ni prav veliko divjih odlagališč, poleg tega pa so gotovo dan prej tam čistili šolarji Prulske šole. A kadilska Špica ni razočarala čiščenja željnih otroških prstkov, ki so s tal pobirali cigaretne ogorke različnih barv, različnih stopenj razpadlosti in različnih goriv. Pridružila se nam je tudi pridna Hana, ki je s svojega vozička s prijemalkami spretno lovila ostanke, ki jih za seboj puščajo malomarni kadilci. Velikih vreč nismo napolnili do vrha. A Špica je bila za spoznanje čistejša, kar so potrjevali čistilci, ki so prihajali za nami. Le to sem se spraševal, kako bi bilo, če bi se lahko na Špico prišli raje igrat, kot da smo hodili pobirat smeti za drugimi.