Genijalni DV8 v Ljubljani

»Silno, silno lahko se upremo temu, da bi nas knjiga razžalila. Treba jo je samo zapreti.« Salman Rushdie

Odkar hodim v gledališče in na plesne predstave, ki jih vidim zaradi svoje profesionalne deformacije kar veliko, mi je DV8 vedno predstavljal nekaj najboljšega in najbolj genijalnega v sodobnem gledališču. Spominjam se ovacij v Cankarjevem domu v Ljubljani v davnih devetdesetih Enter Achilles (1995) in Bound to Please (1997). Nepozabno! Mislim, da smo vsi zapuščali Linhartovo dvorano prevzeti, fascinirani, ganjeni, bili sta to eni najboljših predstav, ki smo jih v Sloveniji videli. Komaj čakam petek, 2. marca, 2012, da sedem in se spet potopim v njihovo novo predstavo Ali lahko o tem govorimo?, ki tokrat gostuje v Španskih borcih. Že brbotam od nestrpnosti in vzhičenja, da bodo znova v Ljubljani!

Skupina DV8 , Fizični teater, je bila ustanovljena leta 1986 in vsa ta leta ustvarjalno žubori pod okriljem in vodstvom Lloyda Newsona. Skupina je ustvarila do sedaj sedemnajst izjemnih plesnih predstav, ki krožijo po svetu in štiri nagrajene televizijske filme. Nova predstava Ali lahko o tem govorimo? spregovori o cenzuri, islamu, svobodi govora. Ukvarja se s sežigom Satanskih stihov Salmana Rushdieja leta 1989, z umorom režiserja Thea Van Gogha, vse do kontroverznih danskih ilustracij preroka Mohameda iz leta 2005. DV8  postavlja analizo, kako so vsi ti dogodki ustvarjali multikulturno politiko, kaj so storili medijski svobodi in celo umetniški cenzuri tako v Evropi, kakor v svetu. Predstava združuje gledališče, ples, arhivske posnetke in intervjuje. V predstavi o pereči temi spregovorijo svetovnoznani pisatelji, aktivisti in politiki svetovnega slovesa.

Iz kritik

»Brilijantno gledališko delo. V svoji obravnavi multikulturnosti prečka meje plesa, dokumentarne drame in zvoka. Zavzame povsem izviren prostor … redka izkušnja … izjemno.«
The Sydney Morning Herald

»Vsake toliko se pojavi predstava, ki ne le, da povsem na novo opredeli meje žanra, pač pa redefinira in na novo artikulira način, na katerega vidimo svet.«
Time Out Sydney

 

Predgovor Lloyda Newsona k predstavi

Ideja za predstavo Ali lahko o tem govorimo?, ki govori o svobodi govora, multikulturalizmu in islamu, se mi je porodila med raziskovalnim delom za zadnjo produkcijo DV8 To Be Straight With You, dokumentarno plesno predstavo, ki govori o religiozni drži do homoseksualnosti. Ko smo se pogovarjali s homoseksualnimi muslimani, so številni pripovedovali o neverjetno slabem odnosu, ki so ga doživljali še zlasti v lastnih etničnih in verskih skupnostih v Veliki Britaniji.

Približno v istem obdobju (leta 2009) sta ugledni inštitut za javnomnenjske raziskave Gallup in Center za muslimanske študije anketirala 500 britanskih muslimanov o tem, kakšna so njihova stališča do homoseksualnosti. Od 500 vprašanih nihče ni dejal, da je ta »sprejemljiva«. Toda vselej, kadar sem trdil, da je takšni verski nestrpnosti treba ugovarjati, najsi je bilo to v pogovoru z akademiki ali prijatelji na večernih zabavah – z ljudmi, ki se sicer z mojo levičarsko politiko navadno strinjajo – so se številni ali izognili temi, namignili, da sem žaljiv, ali pa povsem zanikali dokaze.

Menim, da obstaja liberalna slepa pega – odsotnost glasov, ki bi se zavzemali za naše najbolj temeljne svoboščine, še zlasti kadar govorimo o islamu in multikulturalizmu. Ta korenini v naši želji po tolerantnosti in morda tudi v postkolonialnem občutku krivde in strahu pred tem, da bi nas označili za rasiste in islamofobe. V kontekstu predstave Ali lahko o tem govorimo? večina naših sogovornikov izraza multikulturalizem ne uporablja za opisovanje vsakodnevne izkušnje življenja v večetnični družbi, kar podpirajo, pač pa v kontekstu »s strani države podprtega multikulturalizma«, namreč lokalnih in vladnih politik, ki so, denimo, dovolile, da je v Veliki Britaniji delovalo kar 85 svetov šeriatskega prava. Ti sveti muslimanskim ženskam ne omogočajo enakih pravic kot muslimanskim moškim. Ali smo iz strahu pred tem, da bi bili žaljivi, izdali prav tiste manjšine in svoboščine, ki bi jih morali braniti? Kako lahko podpremo progresivne muslimane? Ali so s strani države podprti ukrepi za spodbujanje multikulturnosti, ki naj bi ustvarjali integracijo, v resnici le spodbudili segregiranje skupnosti?

Obenem smo muslimanske intervjuvance vprašali, ali se na Zahodu počutijo cenzurirane. Zakaj muslimani ne bi smeli protestirati proti ilustracijam preroka Mohameda, lobirati za šeriatsko pravo, zavračati homoseksualnosti ali demonstrirati med parado vojakov, ki se vrača domov iz Iraka ali Afganistana, ne da bi se obenem bali, da bodo zaradi svojega početja aretirani? Nekateri ugledni britanski muslimani, s katerimi smo govorili, še vedno želijo sežgati Satanske stihe Salmana Rushdieja, njegovo javno opravičilo za razžalitev in finančno odškodnino.

Toda kdo opredeljuje, kaj je žaljivo, in na kakšnem temelju to presodi? Kot je jedrnato povedal eden naših intervjuvancev: »Vse, kar je res pomembnega, bo nekje nekoga razžalilo.«

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*