Ko vas zavrti Belo smetje

Belo smetje – intervju

“Predvsem pa si želim vrtet glasbo, na katero bi res jaz osebno rad plesal.”
teoP Belo smetje

 

Tokrat predstavljamo eksluzivni intervju z Belim smetjem, ki zadnjih šest let nadebudno prinaša v Ljubljano izvirno in samosvojo glasbeno atmosfero. Na svoje večere  vleče vedno večji krog ljudi, ki je voljan plesati dolgo v noč. Zaznamuje večere v Gromki, gostuje v Stari Elektrarni in se hkrati pojavlja na Društvu pisateljev. Pogreša uporništvo, uporniške pesmi. Priporoča v branje “33 Revolutions per minute” in kritično opazuje ljubljansko koncertno sceno. Njegovi večeri so tudi likovno zelo zanimivi, saj sodeluje z različnimi VJji: kolektiv Komposter, Mina Fina, Delna NU idr. Za Lublano – teoP Belo smetje v vsem svojem žaru.

Belo smetje | Ljubljana | Lublana

 

Lublana: Od kod izvira tvoja ljubezen do glasbe?

Belo smetje: Glasbo sem začel spremljat že v osnovni šoli. Spominjam se, kako sem leta 1989 šel prvič sam na koncert  skupine Motörhead v Halo Tivoli. Bilo je med prvomajskimi prazniki in pred Halo Tivoli so se sprehajali zame takrat precej “čudni” ljudje. Nisem si upal v dvorano, raje sem jo kar ucvrl domov. Doma pa mi je oče rekel, da to pa ne gre, če sem si tako želel na koncert Motorheadov, da sem si karto kupil, si moram koncert tudi ogledat. Šel je z mano. Na glavo si je poveznil staro črno kapo, da je prekril sive lase in me pospremil do vrat Hale. Počakal je pred vrati, jaz pa sem smuknil noter in poslušal kakšne dva komada, kupil majčko in šel ven. Sicer sem kot mlad zelo rad ob različnih priložnostih vrtel glasbo na rojstnodnevnih in novoletnih zabavah. Potem sem postal najprej DJ Podli, kar izhaja iz mojega priimka.

 

Lublana: Ampak DJ Podli rola drugo muziko kot Belo smetje?

Belo smetje: Ja, kot DJ Podli sem vrtel muziko iz časov odraščanja, šestdeseta, sedemdeseta, osemdeseta, skratka glasbo, na katero smo radi plesali. Kasneje, ko se je pojavila elektronika sem postal pa DJ Loshi in sem vrtel bolj »elektronsko« glasbo, ki je bila povezana z etno glasbo in smo jo takrat imenovali »Asian Underground«, od Asian Dub Foundation in Transglobal Underground do Leftfield in remiksov indijske boolywoodske glasbe, skratka glasbene skupine, ki so bile del World music v najširšem pomenu (ta pa mi danes ni več prav blizu!). nasmešek

 

Lublana: Kako se je potem rodilo Belo smetje?

Belo smetje: Ko sem hodil po takratnih klubih, npr. danes še delujoči K4, takrat še delujoča Sadje in zelenjava, Subsub, sem opazil, da večina DJjev uporablja enak koncept – če je bil drumandbase večer, so vsi rolali samo drumandbase, če je bil techno, samo techno. Poleg tega se je od leta 2000 pojavilo polno zanimivih skupin, ki se jih v teh prostorih sploh ni dalo slišat, razen na Radiu Študent in na Metelkovi, predvsem v Menzi pri koritu, kjer je bilo precej legendarnih koncertov. Takrat sem prišel na idejo, da bi bilo dobro spuščat to glasbo. Spomnim se besed DJ Umeka, ki je komentiral, češ, kaj se pa gre zdaj neka mularija brez tehničnega predznanja in sposobnosti rolat muziko. Dejansko pa nekega velika dela muzike v našem prostoru vse od leta 2000 sploh ni bilo…

 

Lublana: Ideje in pogum za Belo smetje pa si našel preko naših meja?

Belo smetje: 2002 sem bil tri mesece v New Yorku, vsaj enkrat do dvakrat na leto sem šel za teden, dva v Berlin, hodil sem po velikih prestolnicah in videl raznorazno sceno, ki je pri nas ni bilo. Eno od takih odkritij je bil eden legendarnih berlinskih klubov White Trash, predelani prostori kitajske restavracije. Atmosfera tega bizarnega kluba, ki je poskušal zajeti “rockerski” val, je bila fantastična. Videl sem, da ljudje dejansko plešejo na glasbo, ki je v osnovi rock! V klub so se zgrinjali raznorazni ljudje, mlajši, starejši, umetniki, izjemna energija. Razmišljal sem, da bi Ljubljana potrebovala nekaj takega. 2004, 2005 sem tako začel delovat kot Belo smetje, tudi zato, da bi ljudje, ki so me poznali kot DJ Podlija in DJ Loshija, ne pričakovali, da vrtim isto glasbo, kot sem jo vrtel pred leti.

 

Lublana: Belo smetje ne posega toliko v zgodovino glasbe?

Belo smetje: Belo smetje poskuša sledit času tukaj in zdaj, oziroma gre za glasbo, ki ima letnico 2000+, čeprav vedno zavrtim tudi kakšno referenco,  da nakažem, da vsa sodobna glasba ni zrasla iz nič, ampak iz neke tradicije,predvsem iz obdobja med 1978 in 1994. V sodobni glasbi po letu 2000+ se ni zgodilo nič zares revolucionarnega, je pa glasbena scena ogromna in zato se najde precej kvalitetnih glasbenih skupin. No, še vedno pa opažam, da je zelo malo DJjev, ki sledi novi glasbi. Tu mislim na tovrstne DJje, kot sem sam, torej take, ki vrtijo glasbene skupine, ne pa elektroniko in z njo povezane DJje, ti so sicer zelo dobro izobraženi… Predvsem pa si želim vrtet glasbo, na katero bi res jaz osebno rad plesal.

 

Lublana: Vendar ti ne plešeš na plesišču?

Belo smetje: Ves čas plešem zraven, nimam se za nekega profesionalnega DJja, DJjanje jemljem predvsem kot zabavo in mislim, da so to ljudje v teh zadnjih letih začutili. Samoiniciativno so postavili na Facebooku portal, s katerim nimam sam čisto nič. To so ljudje, ki jih ne poznam in ne vem, ne kaj delajo v življenju, ne kdo so. Vem samo, da me spremljajo.

 

Lublana: Si si sploh predstavljal, da boš imel tako strastne oboževalce?

Belo smetje: Moji večeri so bili vedno dobro obiskani, razvijala se je vedno dobro energija in potem se je vzpostavil krog ljudi, ki zdaj zelo redno spremljajo moje večere. Poskušam vrtet glasbo, ki je sodobna, zanimiva in na katero sam rad plešem in nimam nobenih žanrskih okvirov. Velikokrat sem sicer slišal, da vrtim indie glasbo, vendar imam do tega veliko distance. Pojem indie glasba mi ne pomeni nič. Poslušam bande, glasbo, spuščam tisto, kar mi je všeč in se ne obremenjujem, kako bi to glasbo žanrsko opredelil.

 

Lublana: Prilagajaš muziko na publiko?

Belo smetje: Moji večeri so nekje med funky-trashem in post-rockom, poskušam pa slediti publiki, včasih je bolj elektronska, včasih bolj kitarska glasba, odvisno, kako se publika odziva. Zagotovo pa je nekaj komadov, ki so železni repertoar. Lepim pa nanje tudi zelo nove stvari, recimo stare tudi samo mesec dni.

 

Lublana: Kakor decembra v Gromki?

Belo smetje: Ja, tedaj sem vrtel Moon Duo, par iz San Francisca, ki ustvarjata nekakšno novo hipijevsko glasbo, predstavljeno in predelano na sodoben način. Teden dni pred mano sta imela koncert na istih deskah v Gromki, koncert je bil zelo slabo obiskan, na mojem večeru pa je bilo polno ljudi in vsi so me hiteli spraševat, od kod imam to glasbo.

 

Lublana: Kako prideš do vseh teh glasbenih virov?

Belo smetje:  Kupujem albume in potem delam iz albumov kompilacije. Moram poudarit, da glasbe ne pridobivam piratsko. Doma imam že precej veliko cdjev in vinilov.

 

Lublana: Veš natančno koliko cdjev, vinilk imaš v zbirki?

Belo smetje: Okoli 3000 cdjev in okoli 1000 vinilov. Ves denar, ki ga dobim z rolanjem vložim v nakupe albumov ali pa v opremo za DJanje.

 

Lublana: Kje in kako nadgrajuješ vse to znanje o novostih na glasbenih scenah?

Belo smetje: Še vedno je najbrž največja biblija na področju sodobne glasbe Pitchfork.com, ki pa je zelo amerikocentrična, v Britaniji pa New Music Express, ki je tudi tiskani medij, na katerega sem naročen. New Music Express so zelo anglocentrični, favorizirajo britanske bande. Pa Youtube in Soundcloud sta vsekakor dobra vira. Glavni pa so koncerti…

 

Lublana: Kdaj pa največ poslušaš muziko?

Belo smetje: Na kolesu. Kolo je moje prevozno sredstvo, imam Ipod s stošestdeset giga bajti, od tega jih je petdeset zapolnjenih z glasbo.  To je recimo 6500 pesmi. Potem si delam raznorazne »playliste«, te »playliste« najprej poslušam na Ipodu, potem si jih še zapečem na cedeje, vse zložim in potem jih podčrtam, označim in – vrtim.

 

Lublana: Vidiš veliko koncertov?

Belo smetje: Ja, to se mi zdi ključno. Da vidim koncert v živo, kajti ponavadi bandi, ki ne delujejo dobro na koncertih, niso dobri. Ne maram preveč studijsko obdelane glasbe, najbolj pomembna se mi zdi koncertna energija. Lani sem videl petdeset glasbenih nastopov skupin v živo, od Amsterdama, Berlina, New Yorka do Ljubljane. In ker nisem žanrsko opredeljen, hodim na zelo različne skupine, od klasičnih koncertov in jazza do rocka in popa. V zadnjem času manj spremljam DJje…

 

Lublana: Torej, kadar potuješ, potuješ v mesta tudi zaradi glasbe?

Belo smetje: Ja, z mislijo, kamor odhajam, vedno pogledam, katere koncerte bom lahko videl. Npr. zdaj odhajam v Berlin in si bom ogledal koncert skupine Clap your hands say yeah. Poskušam tudi spremljat, kaj vse se dogaja v Ljubljani. Nedavno je bil npr. v Klubu Cankarjevega doma koncert švedske skupine Fire!, ki je bil fenomenalen…

 

Lublana: Kako ocenjuješ ljubljansko koncertno sceno?

Belo smetje: Z izjemo Križank, Ljubljana nima velikih in srednjevelikih koncertov. Zanimivo, da tistih nekaj srednjevelikh koncertov, ki so bili v Križankah v preteklem letu, ni bilo razprodanih, npr. The National, Interpol, Editors. Kajti glasba, ki je “mainstream” pri nas niso ti bandi, pri nas je “mainstream” glasba bivše Jugoslavije, ki lahko takoj napolnijo Stožice, kot npr. Oliver Dragojevič ali Lepa Brena. Na The National so prišli v glavnem Zagrebčani, tako da bi za The National lahko rekli, da pri nas veljajo za underground band, ne pa mainstream! Malo sem razočaran, ko gledam spletne forume in ugotavljam, kako močna je pri nas druščina starih rockerjev in metalcev in kako so agresivno nastrojeni proti drugačni, novi glasbi. Sam grem lahko tudi na metal koncert in sem zelo odprt za različne žanre. Na srečo se je odprl Kino Šiška in zapolnil del te vrzeli, čeprav je ključna pri nas Metelkova. Pogled na lestvico Delovega Vikend magazina o najbolje prodajanih ploščah pri nas pove vse: če vidiš tam med glasbeniki bivše Jugoslavije Red Hot Chilli Peppers, si lahko zelo vesel. Da bi se pojavile skupine, kot je Franz Ferdinand, tega pa sploh ni, ne obstaja.

 

Lublana: Pa vendar je Ljubljana v devedesetih gojila sodoben in internacionalen glasbeni okus?

Belo smetje: Seveda, vendar je bilo to bilo v začetku devetdesetih, tako kot bi danes igrali Franz Ferdinand in LCD Soundsystem – takrat smo slišali Smashing Pumpkins, Pixies, Nirvano in The Cure, Rage Against The Machine, Asian Dub Foundation in druge, zdaj pa smo popolnoma provincialno mesto. Če hočeš videt dober koncert, moraš v Zagreb, tam pa nastopajo Animal Collective, Fleet Foxes in drugi. Zagreb je prevzel to vlogo, ki jo je imela Ljubljana konec osemdesetih in v začetku devetdesetih. To vidim kot velik problem, ker je cela generacija ostala brez »prave« koncertne ponudbe.

 

Lublana: Pa vendar osmega marca se lahko veselimo?

Belo smetje: Super bo, ker prihaja Tune-yards za dan žena in bo prav vznemirljivo, zelo simbolno. Odlična pevka, veliko pričakujem…

 

Lublana: Kako pa ocenjuješ ljubljansko klubsko dogajanje?

Belo smetje: Osnovna napaka pri nas je, da se klubsko dogajanje še vedno v večji meri povezuje z elektronsko glasbo. Genialno je bilo, ko je Menzi pri koritu nastopil Vinko Globokar in dokazal, da lahko tudi sodobna klasika učinkuje v Menzi, v klubu torej. Metelkova je najbolj žanrsko odprta, zato nastopam tam najraje. Na primer: jaz nastopam ob petkih v Klubu Gromka, naslednji dan za mano pa Miha Zadnikar gosti enega od koncertov iz serije Defonija, ki sicer prinaša tudi žanrsko zelo razgibane bande.

 

Lublana: Kakšne so tvoje želje za Ljubljano?

Belo smetje: Dogajanja je v Ljubljani noro veliko. Kdor pravi, da lahko spremlja vse, kar se dogaja na glasbeni sceni, ta laže, ker je nemogoče. Vsega je veliko preveč.

Želel bi si, da bi bilo manj stvari, pa te bolj izbrane. Čeprav je to najbrž dvorezen meč in bi prav s krčenjem dogodkov, uničili to široko paleto, raznorodno sceno.

Pa želel bi si kakšne srednje velik do večji koncert, npr. da bi bandi, ki so pisani Ljubljani na kožo, kot bili npr. LCD Soundsystem in so zelo, zelo ljubljanski band, recimo tako, kot so nekoč bili Pixies, nastopali v Ljubljani. In najbolj primeren prostor za to bi bil Kino Šiška. Žal so LCD Soundsystem lani razpadli. Zato bi bili še najbolj primerni Animal Collective, oni so trenutno res velik bend. nasmešek

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*