Magična mešanica “wrestlinga” in umetnosti

Avstralija, Kanada, Romunija, Švedska, Evropa gor in dol, počez in še naokoli, pa veliko Belgije, Bruslja, Leuven. To vse so domovi Marijs Boulognje, belgijske umetnice, ki je v Ljubljani ustvarjala pri nas v letu 2005 na Festivalu Mesto žensk. Postavila je Večno medikacijo z igralkama Barbaro Krajnc in Jeleno Rusjan. Marijs se je prejšnji teden slučajno mudila v Ljubljani in zgrabila sem priložnost, da se pogovoriva o njeni naklonjenosti do mesta Ljubljana in do preostalih dežel, po katerih se premika skoraj s svetlobno hitrostjo. S sedemnajstimi leti je prišla v Slovenijo in se zaljubila v Slovensko podeželje, v slovensko zdravo hrano.

“Danes pa v vitamine, v čemaž, v odprto tržnico, polno dobre, sveže hrane. In v ljudi. Skoraj neverjetno se mi je zdelo, ko sem prišla s sedemnajstimi leti v Mladinski tabor na Ptuju, da ljudje na deželi ne poznajo stresa, da so popolnoma umirjeni. Zbirali so naslove in telefonske številke, samo zato, da so jih zbirali. Slovenci se mi zdijo zelo močni ljudje in lepo je, ker so tako gostoljubni. Pozna se, da dežela ni preveč natrpana s priseljenci, da ni prevelikega števila prebivalstva, da ni te obremenitve prevelike populacije.”

Marijs se zadnje čase zelo rada ukvarja z “wrestlingom”, najraje preučuje zdaj že popularno mehiško varianto, ki jo izvaja La Lucha Libre ter afriški tradicionalni “wrestling”. V Loewnu, kjer je doma, pripada klubu Brussels Young Wrestling Style, 64 aktivnih članov, med katerimi je veliko otrok, ki živijo v problematičnih okoliščinah. V klubu dela kot prostovoljka, z otroci. Ustvarja kostume, pomaga pri postavitvah, pri organizaciji, pri vodenju in “wrestla.”

“La Lucha Libre me je zasvojila. Leta 2010 sem bila trikrat po tri tedne v Mehiki. Pri “wrestilngu” se moraš najprej naučit, kako udariš ob tla, kako se udariš v tla. Učiš se, kako udarit, preden te zadane partner, kako udariti v partnerja… Gre za umetnost borbe, za umetnost improvizacije borbe, ki se potem odvija v večerih Luca Libre, v muzejih sodobne umetnosti. Z maskami, v kostumih. Polno navijačev. Strupeno dobro ozračje, nabito z energijo. Pri nas gre za skupino priseljencev iz Konga in za njihove otroke, ki odraščajo v posebnih situacijah. Dostikrat se govori o teh otrocih, da so v vsakdanjem življenju problematični. Ko “wrestlajo” se popolnoma spremenijo, postanejo disciplinirani, odraslejši, zrelejši. Drug drugega učijo “wrestlinga.” Otroci učijo odrasle in obratno. Vsi se učimo. Imamo pa Vodjo, ki je zelo karizmatičen – velikega idola “wrestlinga,” kongoškega Shaolina. Pa Kid Metal ter gostujočega učitelja Juventud Guerrera.

Marijs je ena izmed redkih belgijcev, ki je dobila štipendijo belgijskega ministrstva, da razvija in nadgrajuje svoj študij animacije in lutkovnega gledališča v letu 2011.

“Krasno, ta štipendija mi omogoča, da se gibljem sem in tja veliko bolj svobodno in neobremenjeno. Neke vrste selivka sem. Živim realnost evropskega umetnika danes, premikam se sem in tja. Poleg tega pridobivam znanja o animaciji, o lutkovni umetnosti, študiram v Romuniji. V Belgiji je lutkarske umetnosti zelo malo, vse delavnice so zelo drage in skoraj nedostopne. Zdaj razvijam in dodelujem svoje znanje, da bom lahko učila. Učim se o umetnosti scenografije, o objektih, razsvetljavi,  o senčnem teatru…”

Trenutno so njene poti vezane vse bolj na sever Evrope, postavlja namreč evropski projekt o zgodovini ženske anatomije, ki je projekt med Norveško in Belgijo. Marca 2012 bo premierno prikazan v Bergnu. Ker je veliki mlekoman, je v Ljubljani kar naprej pri Mlekomatu. Noro navdušena je nad tem izumom. Rada se tudi zabava ob knjigah “slovenske pop zvezde” Slavoja Žižka.

“Moj idol je Irma Gonzales, ki prav zdaj uprizarja fantastičen Luchadora. V Bruslju rada zahajam na večere burleske v Archeduc na Rue Antoine Dansaert, pa v Madame Moustache na Ribjem trgu in upam, da bom v Ljubljano lahko pripeljala naš “wrestling.”