Clip, klapp, bum, bum

Ko želimo opisati čustveno izkušnjo glasbenega spota ali vizualizirane pesmi pa teorija včasih zataji. Ko te ob ogledu nenadoma zagrabi, da bi z nogo pritegnil ritmu podob… Česa boljšega si preposto ne moreš želeti! Temu rada rečem »glasba za oči«.

Wiktoria Pelzer

Te dni decembra je bila Ljubljana oplemenitena z osmo edicijo Animateke. Na zdaj že skoraj stalnih in znanih lokacijah, v Kinodvoru in v Slovenski Kinoteki smo lahko lahko dan za dnem občudovali raznorazne animirane filme. Poseben letošnji fokus je bil namenjen Animiranemu filmu, glasbi in zvoku. Med gosti festivala je bila tudi mlada koselektorka retrospektive Wiktoria Pelzer, kuratorka programa Clip, Klapp, Bum. Wiktoria je študentka Akademije za gledališče, film in medijske študije na Dunaju. Od leta 2008 sodeluje pri programski selekciji in organizaciji festival kratkega filma Vienna Independent Shorts (VIS), kjer je tudi koordinatorica spremljevalnih dogodkov, ki jih festival prireja med letom. Od jeseni 2009 nastopa tudi v funkciji asistentke umetniške koordinacije in so-koordinatorke sekcije avantgarda v animaciji. Na filmskem festivalu Crossing Europe v Linzu je vodja programa. Deluje tudi v okviru številnih drugih evropskih festivalov, kot so festival Stuttgart Filmwinter, Mednarodni festival kratkega filma v Hamburgu, Filmski festival v Oberhausnu, Impakt (Utrecht) itd. Z Wiktorijo sva klepetali o festivalih in o Ljubljani v  kavarni Kinadvor.

Zdaj se udeležuješ festivala Animateka že tretje leto, s kakšnimi občutki te navdaja ta festival?

Wiktoria: Zelo rada imam Animateko, tako domačen je ta občutek na festivalu. Počutim se zelo dobrodošla in kot del družine tega festivala. Vsi so zelo prijazni. Program je odličen, izbor filmov vedno zelo dober. Igor Prassel, programski direktor in producent, je zelo ambiciozen, mogoče celo preveč ambiciozen, kajti tu se v teh nekaj dneh odvrti zelo veliko filmov, toliko raznovrstnih programov. Meni se zdi, da bi bil lahko festival malo manj natrpan, saj si nikoli ne morem ogledat vseh filmov, toliko jih je.

Na Dunaju sodeljuješ kot selektorica, organizatorka in koordinatorica pri VIS, lahko opišeš kako drugačen je ta festival?

Wiktoria: VIS je zelo mlad festival. Zajema eksperimentalne in animirane filme. Organiziramo ga študentje. Gre za prostovoljno delo, saj si ga lahko danes privoščijo le študentje. Vse se dogaja zelo počasi in zelo demokratično. Izbor filmov je odvisen od petnajstih študentov, selektorjev programa. Dunaj je res veliko mesto, vse polno je umetnosti, dogajanj in festivalov, tako da je ta svež festival še zelo neznan in nepoznan. In na dunajski sceni se je težko uveljavit. Zdi se mi, da je Animateka v Ljubljani zelo poznana in priznana, obiskana.

Preneseš kakšne dele programa, kakšne animirane filme iz Animateke tudi na VIS, oziroma na druge festivale, s katerimi sodeluješ?

Wiktoria: Ja, seveda. Zelo zanimiv je festival Animateka prav zaradi velikega števila animiranih filmov vzhodne Evrope in Balkana. Teh filmov ponavadi ni toliko na drugih festivalih, so pa izjemno kvalitetni in drugačni. Prenašam jih potem na druge evropske festivale.

Vzhodnoevropski in balkanski film pa sta najbrž v poetiki zelo drugačna od zahodnoevropskega?

Wiktoria: Seveda, vzhodnoevropski animirani film se loteva vedno depresivnejših tem, žalosti. Zelo malokrat vidimo vzhodnoevropski film, ki je zelo, zelo vesel in srečen. Zelo rada imam te globoke filme, ki jih Zahodna Evropa včasih kar pozablja.

Imaš na festivalu favorite?

Wiktoria: Zelo rada imam eksperimentalne filme in filme,v katerih dobro ilustrirajo glasbo. Potem je tu italijanski Allegro ma non troppo, pa Louis Clichy, David O’Reilly, zanimajo me tudi japonski filmi.

Kako ti je všeč Ljubljana in kateri kotički so ti najbolj pri srcu?

Wiktoria: Ljubljana se mi zdi mesto s stilom, zelo veliko je ekoloških trgovin, zelo veliko mladih ljudi. Čudoviti kinematografi so v Ljubljani: Kinodvor je res poseben in Kinoteka tudi. S fantom greva velikokrat v Ekološki bar na Miklošičevi ulici. Najboljša točka je Mlekomat na tržnici, nad tem sva oba čisto očarana. In sir, tako dober sir na tržnici. Za zvečer pa Metelkova.

Prihajaš v Ljubljano samo v novoletnem času?

Wiktoria: Ja, saj si s fantom rečeva, da morava priti poleti in za dalj časa, ampak všeč mi je novoletna Ljubljana, sploh mi je všeč vsa ta novoletna dekoracija. Lepo se mi zdi, da jo ustvarja umetnik, vsa ta nebesna telesa. Česa takega manjka na Dunaju.

Wiktoria Pelzer

Wiktoria Pelzer; foto_osebni arhiv Wiktoria Pelzer