Ljubljana ali Lublana

O izvoru imena mesta ali zakaj je Lublana včasih pravilneje od Ljubljana

Lublanska ulica v Pragi

Lublanska ulica v Pragi

Zakaj je Primož Trubar o Ljubljani pisal kot o Lublani in ne Ljubljani. Lublana, ime našega glavnega mesta, se je skozi vso slovensko zgodovino izgovarjalo kot Lublana, pisalo pa, razen v času reformacije in pomladi narodov, večinoma v nemški (Laibach, Laybach, Laubach) ali redkeje v italijanski (Lubiana) obliki. Ne glede na tisočletno razdelenost slovenskega ozemla na nemški, ogrski ali italijanski jezikovni, gospodarski in državni vpliv, se mesto v vseh slovenskih narečjih imenuje Lublana, kar kaže na veliko starost in razširjenost imena po slovenskem in po celotni Evropi, saj ga, med drugimi, tako izgovarjajo Poljaki, Čehi, Lužičani, Moravci, Slovaki, “Kajkavci”, in Istrani. To pa je daleč od zmotnega mišlenja, da se Lublana govori le v Ljubljani z okolico ter da gre za slengovsko različico imena Ljubljana. Resnica je ravno obratna. Šele z uvedbo Kopitarjevih slovničnih pravil je bilo ime popačeno v Ljubljana. A to velja le za zapis imena, ne pa tudi za izgovorjavo. Po Kopitarjevi slovnici sta LJ in NJ namreč en glas in se izgovorita kot L in N. Zato se, po Kopitarjevih pravilih, ki so velavna še dandanes, ime zapiše Ljubljana, izgovori pa Lublana.

Sicer pa je Ljubljana skoraj gotovo dobila ime po reki, ki je tukaj tekla že davno pred nastankom mesta, vendar pa izvor ni povsem jasen.  Eni vztrajajo, da so stari latinski priseljenci reko poimenovali po njeni najočitnejši lastnosti, poplavljanju (poplavljajoča = Aluviana = Luviana = Lubiana). Drugi zagovarjajo mnenje, da ime lahko izvira iz slovenske besede »luba«, »ljubljena«. Tretji pa pravijo, da je ime nemškega izvora in da jo povezujejo z bližnjim močvirjem (močvirje = Laubch = Laibach).

Več o imenu Lublane najdete tukaj.